Jedro

Revidentka ni izkazala pogoja za dovoljenost revizije, saj neizdaja gradbenega dovoljenja še ne pomeni hudih posledic. V obravnavani zadevi ne gre za rušitev objekta, tudi sicer pa dejstvo, da zaradi nizkih dohodkov revidentka ne bo mogla ponovno zgraditi kleti, ne pomeni hudih posledic, saj s tem ni ogroženo njeno preživetje.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožnica sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper prvostopenjsko sodbo je tožnica po pooblaščencu dne 13. 10. 2008 vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje s tem, da ima odločitev zelo hude posledice zanjo. Zaradi zavrnitve zahtevka za izdajo gradbenega dovoljenja za sanacijo neskladne gradnje vinske kleti in nelegalno zgrajenih opornih zidov, ji bo v inšpekcijskem postopku naloženo rušenje le-te, kar bo za stranko pomenilo nepopravljivo škodo.

2. Revizija ni dovoljena.

3. Sodišče prve stopnje je na podlagi prvega odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu – ZUS-1 (Ur. l. RS, št. 105/2006) zavrnilo tožničino tožbo zoper odločbo Upravne enote T. z dne 22. 6. 2006, v zvezi z odločbo tožene stranke z dne 16. 1. 2007. Z izpodbijano odločbo je Upravna enota T. zavrnila zahtevek tožnice za izdajo gradbenega dovoljenja za sanacijo neskladne gradnje vinske kleti in nelegalno zgrajenih opornih zidov, vse na zemljišču s parc. št. 1959/1 k.o. Š.

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je podan eden od tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravno-sodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o obstoju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče dovoliti oziroma uvesti. Ustavno sodišče RS je v sklepu, št. Up 858/08 z dne 3. 6. 2008, ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Revidentka uveljavlja dovoljenost revizije po določbi 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 6. Po tej določbi je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Po presoji vrhovnega sodišča revidentka trditvenega in dokaznega bremena o obstoju zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije ni izpolnila zgolj s trditvijo, da ima izpodbijana odločitev zanjo zelo hude posledice, ker kleti s svojimi dohodki ne bo mogla ponovno zgraditi. Revidentka po presoji Vrhovnega sodišča ni izkazala pogoja za dovoljenost revizije, saj neizdaja gradbenega dovoljenja še ne pomeni hudih posledic. V obravnavani zadevi pa ne gre za odločitev o rušitvi objekta. Tudi sicer pa dejstvo, da zaradi nizkih dohodkov kleti po njeni odstranitvi ne bi mogla ponovno zgraditi, še ne pomeni zelo hudih posledic, saj ni niti zatrjevala, še manj pa izkazala, da bi bilo s tem ogroženo njeno preživetje.

7. Glede na to, da revidentka ni izkazala zatrjevanega pogoja za dovoljenost revizije iz 3. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, je Vrhovno sodišče revizijo v obravnavanem primeru zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 8. Ker revidentka z revizijo ni uspela, sama trpi svoje stroške revizijskega postopka na podlagi prvega odstavka 154. člena in prvega odstavka 165. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1.