Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VDSS sodba Pdp 792/2011

ECLI:SI:VDSS:2011:PDP.792.2011 Oddelek za individualne in kolektivne delovne spore

izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi izostanek z dela bolniški stalež zmožnost za delo predhodno vprašanje
Višje delovno in socialno sodišče
12. oktober 2011
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Tožena stranka je tožnici utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi, saj se slednja po zaključku bolniškega staleža, kljub temu da je bila za delo zmožna, na delo ni zglasila, niti ni imela za ta čas odobrenega letnega dopusta.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi, ki jo je podala tožena stranka dne 30. 7. 2010, nezakonita (1. odstavek) ter da delovno razmerje tožnice pri toženi stranki ni prenehalo in še traja, tako da je tožena stranka dolžna tožnico pozvati nazaj na delo v roku osem dni (2. odstavek). Posledično navedenemu je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je tožena stranka dolžna od prenehanja delovnega razmerja dalje priznati tožnici vse pravice iz delovnega razmerja, vključno z osnovno plačo, na ta znesek, vse dodatke ter od tako dobljenega zneska odvesti vse prispevke in davščine in dobljeni neto znesek plače izplačati z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakega 18. delovnega dne v mesecu za pretekli mesec, ji vpisati v delovno knjižico manjkajočo delovno dobo ter jo prijaviti v zavarovanje (3. odstavek). Zavrnilo je zahtevek, da je tožena stranka dolžna tožnici povrniti stroške pravdnega postopka na račun pooblaščenca odvetnika D.H. št. ... pri ... banki d.d., v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka roka za prostovoljno izpolnitev (8 dni), vse v roku osem dni, da ne bo izvršbe (4. odstavek). Odločilo je, da po določilih 5. odstavka 41. člena ZDSS-1 tožena stranka sama krije svoje pravdne stroške (5. odstavek).

Tožnica vlaga pravočasno pritožbo zoper sodbo zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da je tožnica v tožbi navedla, da je zoper odločbo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, UE ..., št. ... z dne 13.7. 2010, s katero je bila zavrnjena njena pritožba zoper odločbo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, zdravstvene komisije dne 17. 6. 2010 (s katero je bil tožnici zaključen bolniški stalež z 22. 6. 2010), vložila tožbo na Delovno in socialno sodišče v Ljubljani. Tožena stranka tožnici očita, da je 11 dni neupravičeno izostala z dela, o razlogih za svoj izostanek pa je ni obvestila potem, ko je bila ugotovljena njena zmožnost za delo od 22. 6. 2010 dalje. Tožnica meni, da ji naslovno sodišče neutemeljeno ne poklanja vere, da je po prejemu odločbe o nepodaljšanju bolniškega staleža oziroma ugotovitvi zmožnosti za delo z 22. 6. 2010 šla do svoje osebne zdravnice in prosila toženo stranko za koriščenje dopusta. Da se je tožnica obrnila na osebno zdravnico, je potrdila slednja, tožnica je že v tožbi navedla, da ji je po večkratnih poskusih uspelo priklicati toženo stranko in se dogovoriti za koriščenje dopusta. Tožnica se je najprej poskušala dogovoriti za dopust oziroma sporočiti, da ni sposobna za delo svoji mojstrici K.L., ki je bila takrat na dopustu in je ni mogla dobiti, nato se je obrnila na M.L., ki je nadomeščala njeno mojstrico, vse to pa je bilo preden se je tožnica oglasila pri vodji proizvodnje H.R.. Tožnica vztraja, da kljub dejstvu, da ji ZZZS ni podaljšal bolniškega staleža po 22. 6. 2010, ni bila sposobna za delo. Iz predloženega izvida specialista ortopeda dr. T.M. z dne 17. 6. 2010 izhaja, da je imela tožnica takrat močne bolečine pri gibanju vratu in ramenskih sklepov in da ji je bilo priporočeno pretežno mirovanje in fizioterapija. Narejena ji je bila tudi protibolečinska terapija. Glede na zdravstveno stanje in delo, to je šivanje, ki ga je opravljala pri toženi stranki v prisilni drži hrbtenice, tožnica pod nobenim pogojem ni bila sposobna nastopiti delo, kar se je izkazalo tudi pozneje, saj je po nastopu dela ponovno nastopila bolniški stalež. Tožnica ocenjuje, da bi moralo naslovno sodišče v zadevi rešiti predhodno vprašanje zdravstvene sposobnosti tožnice po 22. 6. 2010 oziroma počakati na rešitev predhodnega vprašanja pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani, saj je od rešitve le-tega odvisna odločitev o tožbenem zahtevku v tej zadevi, glede na to, da se je izkazalo, da je tožnica takoj po 22. 6. 2010 kontaktirala z osebno zdravnico in poskušala v najkrajšem času obvestiti nadrejeno osebo pri toženi stranki. Tožnica priglaša pritožbene stroške postopka.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče je preizkusilo izpodbijano sodbo v mejah uveljavljanih pritožbenih razlogov, pri čemer je v skladu z 2. odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP – Ur. l. RS, št. 26/99 in naslednji) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. točke, razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje, ter 12. in 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP in na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da sodišče prve stopnje ni bistveno kršilo določb postopka, pravilno in popolno je ugotovilo dejansko stanje in pravilno uporabilo materialno pravo. Pritožbeno sodišče se strinja s pravnimi in dejanskimi zaključki sodišča prve stopnje, glede na podane pritožbene navedbe pa navaja: Delodajalec lahko delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi (med ostalim) iz razloga, če delavec krši pogodbeno ali drugo obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake kaznivega dejanja (1. alinea 1. odstavka 111. člena ZDR), ali če delavec naklepoma ali iz hude malomarnosti huje krši pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja (2. alinea 1. odstavka 111. člena ZDR). Delodajalec mora dokazati utemeljen razlog, ki opravičuje izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi ter dejstvo, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi (1. odstavek 110. člena ZDR v zvezi z 2. odstavkom 82. člena ZDR). V skladu z 2. odstavkom 110. člena ZDR mora izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delodajalec podati najkasneje v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in najkasneje v 6 mesecih od nastanka razloga. V primeru krivdnega razloga na strani delavca, ki ima vse znake kaznivega dejanja, delodajalec lahko odpove pogodbo o zaposlitvi v 30 dneh od ugotovitve razloga za izredno odpoved in storilca ves čas, ko je možen kazenski pregon.

Sodišče je po izvedenih dokazov z vpogledom v listinsko dokumentacijo, ki sta jo predložili tožeča in tožena stranka ter po zaslišanju prič E.H.K. dr. med., K.L., M.L., D.H., H.R., M.F., V.O. ter direktorja tožene stranke in tožnice, ugotovilo, da je tožbeni zahtevek tožnice za razveljavitev izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi in posledično reintegracije in reparacije neutemeljen. Tožnica je bila pri toženi stranki zaposlena na podlagi pogodbe o zaposlitvi z dne 27. 3. 2009 za nedoločen čas in sicer na delovnem mestu šivanje II. Tožena stranka je tožnici podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi z dne 27. 7. 2010 in sicer po 2. alinei 1. odstavka 111. člena ZDR, ker je tožnica naklepoma ali vsaj iz hude malomarnosti huje kršila pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja, saj delavka od 22. 6. 2011 dalje enajst delovnih dni zaporedoma ni prišla na delo in svojega dela po pogodbi ni opravljala, o razlogih svoje odsotnosti pa ni obvestila delodajalca, čeprav bi to morala in bi to tudi lahko storila. Tožena stranka je tožnici vročila pisno obdolžitev z vabilom na zagovor za dne 22. 7. 2010, tožnica pa se je tudi udeležila zagovora in podala svoj zagovor. Tožena stranka je tožnici v pisni obdolžitvi očitala, da je bila od dne 22. 6. 2010 dalje do 7. 7. 2010 (skupaj enajst delovnih dni) neupravičeno odsotna in s tem glede na odločbo Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije zmožna za delo. Šlo je za 11 delovnih dni zaporedoma, ko tožnica ni prišla na delo. Tožena stranka ji je podala izredno odpoved in pri tem ugotovila, da nadaljevanje delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa med strankama ni več mogoče, s čemer je izpolnjen tudi razlog iz 1. odstavka 110. člena ZDR.

Tožnica v pritožbi navaja, da se ne strinja s stališčem sodišča prve stopnje, ki ji neutemeljeno ne poklanja vere, da je po prejemu odločbe o nepodaljšanju bolniškega staleža oziroma ugotovitvi zmožnosti za delo z dnem 22. 6. 2010 šla do svoje osebne zdravnice in prosila toženo stranko za koriščenje dopusta. Da se je tožnica obrnila na osebno zdravnico je potrdila slednja, tožnica pa naj bi tudi klicala toženo stranko. Tožnica v pritožbi tudi navaja, da ji ZZZS ni podaljšal bolniškega staleža po 22. 6. 2010 in ni bila sposobna za delo. Navedeno naj bi izhajalo iz izvida specialista ortopeda dr. T.M. z dne 17. 6. 2010. Pritožbeno sodišče v zvezi z navedenim ugotavlja, da iz izvida dr. med. T.M., specialista ortopeda in travmatologa z dne 17. 6. 2010 (priloga A7) izhaja, da je bila tožnica v skladu z odločbo ZZZS Slovenije št. ... z dne 17. 6. 2010 (priloga A5) v času od 18. 6. 2010 do 21. 6. 2010 začasno nezmožna za delo in od dne 22. 6. 2010 dalje zmožna za delo, kar pomeni, da ne drži pritožbena navedba, da iz izvida izhaja, da tožnica za čas neopravičene odsotnosti ni bila sposobna za delo. Iz odločbe ZZZS tudi izrecno izhaja, da pritožba v skladu z določili 4. odstavka 81. člena Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve in tudi če je tožnica zoper navedeno odločbo podala pritožbo, bi morala ravnati skladno z odločbo in priti na delo. Tožnica je sicer podala pritožbo zoper odločbo, njeno pritožbo pa je zdravstvena komisija ZZZS z odločbo št. ... z dne 13. 7. 2010 tudi zavrnila.

Tožnica v pritožbi navaja, da je prepričana, da bi naslovno sodišče moralo v tej zadevi rešiti predhodno vprašanje zdravstvene sposobnosti tožnice po 22. 6. 2010 oziroma počakati na rešitev predhodnega vprašanja pred Delovnim in socialnim sodiščem v Ljubljani, saj je od rešitve le-tega odvisna odločitev o tožbenem zahtevku v tej zadevi, glede na to, da je izkazano, da je tožnica takoj po 22. 6. 2010 kontaktirala osebno zdravnico in poskušala v najkrajšem času obvestiti nadrejeno osebo pri toženi stranki o svoji odsotnosti. Pritožbeno sodišče navaja, da v individualnem delovnem sporu lahko sodišče samo v individualnem delovnem sporu odloča glede delovne (ne)zmožnosti in s tem povezane (ne)opravičene odsotnosti z dela in sodišče v konkretnem sporu ni bilo dolžno čakati na pravnomočnost odločitve v socialnem sporu, ki ga sicer tožnica vodi.

Glede zatrjevane nezmožnosti za delo pa je potrebno poudariti, da je sodišče v predmetnem individualnem delovnem sporu izvajalo dokaze o zmožnosti za delo tožnice glede na predlagane dokazne predloge, ki jih je podala tožnica, pri čemer se je tožnica sklicevala na izvid specialist ortopeda dr. T.M. z dne 17. 6. 2010 in predlagala za zaslišanje dr. E.H.K., to je tožničino lečečo zdravnice, ki jo je sodišče prve stopnje v predmetnem postopku tudi zaslišalo in je zaslišana na naroku za glavno obravnavo pojasnila, da je tožnica rekla, da se bo na odločbo imenovanega zdravnika pritožila, pri čemer ji je sama povedala, da se osebna zdravnica ne more pritožiti, da to lahko stori le tožnica ali delodajalec, zdravnica pa je tudi izrecno povedala, da ji bolniškega staleža ne more dati in naj si pri delodajalcu uredi, da dobi dopust, če pritožba ne bo ugodno rešena. Osebna zdravnica je tožnici po lastni izpovedbi tudi izrecno povedala, da tožnica mora iti delat oziroma se naj sama dogovori z delodajalcem, da ji da dopust. Zdravnica je ob tem pojasnila, da je bila tožnica v bolniškem staležu iz razloga, ker je padla in se pri tem poškodovala, pri čemer je izrecno navedla, da iz dokumentacije ortopeda vidi, da je ortoped v svojem izvidu navedel izboljšanje stanja, sama pa je predlagala podaljšanje bolniškega staleža dne 11. 6. 2010 zaradi bolečin v križu. Glede na navedeno je ugotoviti, da iz izpovedi lečeče zdravnice ne izhaja, da je bila tožnica v času od 22. 6. 2010 do 7. 7. 2010 nezmožna za delo, torej bi morala priti na delo oziroma si urediti dopust, kar pa si ni uredila, kot je sodišče ugotovilo po izvedenih dokazih z zaslišanjem predlaganih prič. Poudariti je tudi, da tožnica v zvezi s svojo nezmožnostjo za delo ni predlagala drugega dokaza, npr. s postavitvijo izvedenca medicinske stroke, torej je sodišče prve stopnje lahko odločalo na podlagi predlaganih in izvedenih dokazov, iz katerih pa ni bilo mogoče sklepati, da je bila tožnica v spornem obdobju nezmožna za delo. ZPP v 8. členu določa, da katera dejstva se štejejo za dokazana, odloči sodišče po svojem prepričanju in na podlagi vestne in skrbne presoje vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter na podlagi uspeha celotnega dokaznega postopka. Glede na navedeno pritožbeno sodišče ne dvomi v dokazno oceno sodišča prve stopnje glede tožničine zmožnosti za delo.

Zaradi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbo tožnice kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo odločitev sodišča prve stopnje, za kar je imelo pravno podlago v določilih 353. člena ZPP.

Pritožbeno sodišče je odločilo, da tožnica sama krije svoje stroške pritožbenega postopka, saj s pritožbo ni uspela. Odločitev o pritožbenih stroških postopka temelji na določilih 165. člena ZPP v povezavi s 154. členom ZPP.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia