Jedro

Iz navedenih razlogov, ko torej dokazi izvedeni in zbrani v preiskavi predstavljajo zadostno podlago za utemeljen sum, da sta obdolženca očitano kaznivo dejanje ogrožanja varnosti pri delu storila, kar pomeni, da možnost obsodilne sodbe ni izključena, je pritožbeno sodišče o ugovorih zagovornikov obdolžencev odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.

Izrek

Pritožbi okrožnega državnega tožilca se ugodi in izpodbijani sklep v točki I izreka spremeni tako, da se ugovora zagovornikov obdolženih A. A. in B. B. zavrneta kot neutemeljena.

Obrazložitev

1. Okrožno sodišče v Mariboru je s sklepom I Ks 62525/2020 z dne 29. 6. 2022 pod točko I izreka odločilo, da se obtožba zoper obdolžena A. A. in B. B. za kaznivo dejanje ogrožanja varnosti pri delu po petem v zvezi s tretjim in drugim odstavkom 201. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1) ne dopusti in se kazenski postopek po 4. točki prvega odstavka 277. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) ustavi. Pod točko II izreka pa je ugovora zagovornikov obdolžencev zoper točko II obtožnice zavrnilo kot neutemeljena.

2. Zoper sklep pod točko I izreka se je pritožil okrožni državni tožilec zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka in zmotne ugotovitve dejanskega stanja s predlogom pritožbenemu sodišču, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep spremeni tako, da ugovora zagovornikov obdolžencev zavrne kot neutemeljena.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Pritrditi je okrožnemu državnemu tožilcu, ki sodišču prve stopnje očita prekoračitev pooblastil, ki jih ima v ugovornem postopku v skladu z 282. členom ZKP. Poudariti je namreč, da se v ugovornem postopku ne odloča o utemeljenosti obtožbe – o tem bo odločal razpravljajoči senat na glavni obravnavi – temveč o utemeljenosti ugovora zoper obtožnico.1 Nasprotno navedenemu, je sodišče prve stopnje presojalo in se opredeljevalo do vsebine posameznih očitkov, ki bremenijo obdolžena A. A. in B. B, na način, da je odločalo o sami utemeljenosti obtožbe, nato pa zaključilo, da posledic nesreče pri delu pokojnega C. C. ni moč pripisati ravnanju oziroma opustitvi dolžnega ravnanja obdolžencev. Z razlogi, ki jih je navedlo v točkah 14, 15 in 17 obrazložitve izpodbijanega sklepa je tako prekoračilo pooblastila, ki jih ima v predmetnem postopku. V zvezi z navedenim je namreč poudariti, da je namen ugovora zoper obtožnico kontrola preiskave in preprečitev glavne obravnave v tistih primerih, ko ni podana nobena realna možnost, da bi po opravljeni glavni obravnavi prišlo do obsodilne sodbe, nikakor pa ugovorni postopek nima značaja sojenja v smislu glavne obravnave. Predmet presoje v tem postopku tako ni dejansko stanje, temveč stanje stvari, ki bodisi opravičuje bodisi ne opravičuje vložitve obtožnice, pri čemer je vložitev obtožnice upravičena tedaj, ko je zadosti dokazov, da je obdolženec utemeljeno sumljiv dejanja, ki je predmet obtožbe in da torej utegne biti po opravljeni glavni obravnavi obsojen, kot je to po presoji pritožbenega sodišča v obravnavani zadevi.

5. Okrožni državni tožilec trdi, da je na podlagi zbranih dokazov, predlaganih za izvedbo na glavni obravnavi, mogoče utemeljeno sklepati, da obdolžena A. A. in B. B., kot osebi odgovorni za varnost in zdravje pri delu, nista ravnala po predpisih in tehničnih pravilih o varnostnih ukrepih in sta tako iz malomarnosti povzročila nevarnost za ljudi, njuno ravnanje pa je imelo za posledico smrt delavca C. C., pri čemer ne gre prezreti, da sta obdolženca po tem, ko je že prišlo do obravnavanega dogodka, policistu med drugim izročila ponarejeno zdravniško spričevalo za pokojnika, s čimer sta se očitno zavedala, da C. C. dela ne bi smel opravljati. Po prepričanju okrožnega državnega tožilca je tako sodišče prve stopnje neutemeljeno prezrlo vsebino preostalih zbranih dokazov, še zlasti izvedensko mnenje sodnega izvedenca za varstvo pri delu D. D. ter izpovedbo zdravnika E. E. Zaključek v izpodbijanem sklepu, da neopravljen zdravniški pregled ni v vzročni zvezi s padcem C. C., pa je povsem zmoten.

6. V povzetem mu je treba pritrditi. Sodišče prve stopnje je nezadostnost dokazov za utemeljenost suma ugotovilo na podlagi dokazne ocene izpovedb prič F. F., G. G., E. E. in H. H. ter po oceni zapisnika o ogledu in zdravniškega potrdila o preventivnem pregledu z dne 26. 11. 2012. Pri tem pa je, kot to utemeljeno opozarja okrožni državni tožilec, prezrlo preostale dele izpovedbe priče E. E. in izvedensko mnenje izvedenca za varstvo pri delu D. D., ki skupaj z ostalimi dokazi iz obtožnice tudi po presoji pritožbenega sodišča ustvarjajo verjetnost, da sta obdolženca storila očitano kaznivo dejanje. Iz izvedenskega mnenja Inštituta za sodno medicino v Ljubljani izhaja neposredni vzrok smrti C. C., in sicer huda poškodba glave in možganov, ki jo je utrpel pri padcu v globino, ko je z deli telesa udaril ob kamnito okolico struge potoka. Izvedenec za varstvo pri delu D. D. pa je pojasnil, da sta vzroka za padec in smrt pokojnega C. C., da ta ni izpolnjeval zdravstvenih pogojev za opravljanje dela na višini in neučinkovito planiranje dela. Nadalje je še navedel, da bi, glede na omejitve pokojnika, obdolžena A. A. in B. B. morala delo pokojnika organizirati tako, da ta ne bi opravljal dela na višini in o tem obvestiti tudi pokojnikovega sodelavca F. F., iz izpovedbe katerega izhaja, da je delo običajno naročal G. G., občasno tudi B. B., ter da je bila A. A. lastnica firme, delo pa je vodil B. B. Iz izvedenskega mnenja D. D. še izhaja, da bi morala obdolžena A. A. in B. B. uskladiti in določiti tudi ukrepe, s katerimi bi delodajalci iz Skupine I. zagotavljali varnost in zdravje pri delu delavcev družbe J. d.o.o. Ob navedenem prav tako ne gre prezreti, da je sodišče prve stopnje v točki 14 obrazložitve izpodbijanega sklepa zaključilo, da pokojni C. C. v oktobru 2017 sicer ni bil na zdravniškem pregledu, da pa je bil na preventivnem pregledu 26. 11. 2012, kjer je bilo ugotovljeno, da je zaradi slepote enega očesa sposoben za delo, kjer ni potreben dober binokularni vid, medtem ko glede dela na višini ni bilo določene posebne omejitve. Ob takšnem zaključku, kot to utemeljeno opozarja okrožni državni tožilec, pa je prezrlo izpovedbo zdravnika E. E., ki je pojasnil, da je treba dejstvo, da je delavec slep na eno oko vpisati v spričevalo, saj je to hiba, ki pomembno vpliva na delovno sposobnost, na višini pa bi takšen delavec lahko delal le na zelo dobro zavarovanem gradbišču. V zvezi z navedenim je izvedenec D. D. še navedel, da je bilo delo izvedeno na nezavarovani višini, kjer je v posledici padca v globino umrl C. C. Nenazadnje pa obstoj utemeljenega suma v obravnavani zadevi utrjuje vsebina izjave o varnosti z oceno tveganja (priloga A 22), ki jo je kot delodajalka podpisala obdolžena A. A. in iz katere je razvidno, da je direktor (obdolžena A. A.) dolžan zagotoviti zdravstvene preglede delavcev, ki ustrezajo tveganjem za varnost in zdravje pri delu, ter da se mora delavec pregleda udeležiti.

7. Iz navedenih razlogov, ko torej dokazi izvedeni in zbrani v preiskavi predstavljajo zadostno podlago za utemeljen sum, da sta obdolženca očitano kaznivo dejanje ogrožanja varnosti pri delu storila, kar pomeni, da možnost obsodilne sodbe ni izključena, je pritožbeno sodišče o ugovorih zagovornikov obdolžencev odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa. Ugovora je zavrnilo kot neutemeljena, ker doslej zbrani dokazi dajejo dovolj podlage za vložitev obtožbe. Ali bo obdolžencema dejanje tudi dokazano, pa bo predmet odločanja sodišča prve stopnje v nadaljnjem postopku, o čemer bo presodil razpravljajoči senat po izvedeni glavni obravnavi v skladu z načelom proste presoje dokazov. Senat iz šestega odstavka 25. člena ZKP namreč v zvezi z oceno dokazov nima takih pooblastil, kot senat po prvem odstavku istega člena. Zato je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi okrožnega državnega tožilca in odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.

8. Sklep pritožbenega sodišča temelji na tretjem odstavku 402. člena ZKP.

1 Štefan Horvat, Zakon o kazenskem postopku s komentarjem, GV Založba, Ljubljana 2004, str. 623.