Jedro

Zmotno je stališče, da je utemeljevanje javnega interesa stvar sprejemanja odloka in da zato v postopku izdaje odločbe tega dejstva ni potrebno ugotavljati. Iz določb Zakona o gospodarskih javnih službah namreč ne izhaja, da se šteje, da so predpisani pogoji za odvzem koncesije podani, če se z odlokom spremeni oblika izvajanja gospodarske javne službe.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Občinske uprave Občine Postojna z dne 13.7.2009 se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponoven postopek.

Tožena stranka je dolžna plačati tožeči stranki stroške postopka v višini 420,00 EUR v 15 dneh od vročitve sodbe z zakonitimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva zapadlosti do plačila.

Zahteva tožene stranke za povrnitev stroškov postopka se zavrne.

Obrazložitev

Občinska uprava Občine Postojna je z izpodbijano odločbo odvzela tožniku koncesijo za izvajanje obvezne gospodarske javne službe opravljanja pokopališke dejavnosti (v nadaljevanju – koncesija), ki mu je bila podeljena s koncesijsko pogodbo z dne 23.5.2006 sklenjeno na podlagi odločbe Občine Postojna z dne 12.9.2005 (I. točka izreka). Odločila je, da koncesijsko razmerje preneha z dnem dokončnosti odločbe o odvzemu koncesije (II. točka izreka). Tožniku je naložila izvajanje javne službe opravljanja pokopališke dejavnosti v obsegu in pod pogoji iz Odloka o pokopališkem redu in pogrebnih svečanostih v Občini Postojna do prevzema izvajanja javne službe s strani izvajalca – režijskega obrata v okviru občinske uprave Občine Postojna (III. točka izreka). Ob prenehanju koncesijskega razmerja mora tožnik režijskemu obratu izročiti vse podatke, registre, dokumentacijo in materialna sredstva, ki so vezana na izvajanje obravnavane javne službe. Iz obrazložitve izhaja, da je tožena stranka, s sprejemom novega Odloka o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč na območju Občine Postojna (Uradni list RS, št. 53/2009), s katerim je spremenila obliko izvajanja omenjene gospodarske javne službe, s spremembo Odloka o gospodarskih javnih službah v Občini Postojna (Uradni list RS, št. 48/2009) in s spremembo in dopolnitvijo Odloka o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Postojna (Uradni list RS, št. 48/2009), s katerima je uredila režijski obrat, zmanjšala stroške izvajanja te javne službe in istočasno povečala kakovost storitev. Ker se podelitev koncesije ni izkazala za ekonomično, je zato z vidika zaščite javnega interesa najboljša rešitev opravljanje pokopališke dejavnosti v režijskem obratu. S sklicevanjem na določbe novega in spremenjenih odlokov, tožena stranka zaključuje, da je v drugi alinei 1. odstavka 44. člena ZGJS podana pravna podlaga za odvzem koncesije tožniku. Dan prenehanja koncesijskega razmerja utemeljuje na 224. členu Zakona o splošnem upravnem postopku. Glede morebitne odškodninske odgovornosti koncedenta pa se tožena stranka sklicuje na določbo 3. odstavka 44. člena ZGJS. Župan občine Postojna je z odločbo z dne 2.9.2009, zavrnil tožnikovo pritožbo zoper odločbo o odvzemu koncesije.

Tožnik v tožbi zatrjuje, da mu koncesija ni bila odvzeta, ker bi bilo to v javnem interesu. V zvezi s tem navaja, da v obrazložitvi odločbe tožena stranka ni navedla dokazov, na katerih mora temeljiti odvzem koncesije, ki je urejen v 20. členu koncesijske pogodbe oz. v 44. členu Zakona o gospodarskih javnih službah. Očita ji, da tudi v Odlokih, na katere se sklicuje ni navedla razlogov oz. utemeljila ustanovitev režijskega obrata, ki bo namesto tožnika opravljal javno službo pokopališke dejavnosti. To bi v skladu s 6. členom ZGJS po mnenju tožnika morala utemeljiti tako glede obsega te dejavnosti kot tudi glede neekonomičnosti in neracionalnosti za opravljanje te dejavnosti v obliki že podeljene koncesije. V nadaljevanju navaja okoliščine zaradi katerih bo tožniku zaradi odvzema koncesije, ki je bila dodeljena za 10 let, to je do leta 2016 nastala škoda. Sodišču predlaga, da izpodbijano odločbo odpravi, zadevo vrne v ponoven postopek in toženi stranki naloži plačilo stroškov postopka.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da je izpodbijano odločbo izdala na veljavni materialnopravni podlagi (44. člen ZGJS in 4. člen Odloka o pokopališki dejavnosti ter urejanju pokopališč na območju občine Postojna) in v skladu s predpisanim postopkom. Pokopališka dejavnost se po 4. členu navedenega odloka izvaja v režijskem obratu v okviru občinske uprave. Tožena stranka ob tem poudarja, da je utemeljevanje javnega interesa za sprejem odločitve stvar samega postopka sprejemanja odloka in v skladu z nomotehniko ne spada v vsebino odloka. Sodišču glede na navedeno predlaga, da tožbo kot neutemeljeno zavrne in tožniku naloži plačilo stroškov postopka.

Tožba je utemeljena.

Izpodbijana odločba temelji na naslednjih dejstvih: z režijskim obratom se zmanjšajo stroški izvajanja te službe; poveča se kakovost storitev; podelitev koncesije se ni izkazala za ekonomično; z vidika zaščite javnega interesa je najboljša oblika izvajanja te službe režijski obrat. Okoliščine in podatki, na podlagi katerih so bila navedena dejstva ugotovljena v obrazložitvi izpodbijane odločbe niso navedeni in iz predloženih spisov tudi niso razvidni. Navedena dejstva pa so tako po 6. in 44. členu Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/93, 30/98 – ZZLPPO in 127/06 – ZGJS), kot tudi po 20. členu koncesijske pogodbe, sklenjene med tožnikom kot koncesionarjem in toženo stranko kot koncedentom, bistvena za odločitev, da se podeljena koncesija odvzame.

Po oceni sodišča je zmotno stališče tožene stranke, da je utemeljevanje javnega interesa stvar sprejemanja odloka in da zato v postopku izdaje odločbe tega dejstva ni potrebno ugotavljati. Iz določb ZGJS, niti iz odločb odlokov, ki jih je tožena stranka sprejela na podlagi ZGJS in niti iz koncesijske pogodbe namreč ne izhaja, da se šteje, da so predpisani pogoji za odvzem koncesije podani, če se z odlokom spremeni oblika izvajanja gospodarske javne službe. To pa pomeni, da mora upravni organ, ki je pristojen za odločanje o odvzemu koncesije, pravno pomembna dejstva ugotoviti in v odločbi navesti tudi okoliščine in podatke, zaradi katerih je v javnem interesu, da se dejavnost, ki je predmet koncesije preneha izvajati kot koncesionirana gospodarska javna služba.

Glede na navedeno sodišče ugotavlja, da dejansko stanje ni pravilno ugotovljeno. Zato je tožbi ugodilo po 2. točki 1. odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06 in 62/10 – ZUS-1) in je izpodbijano odločbo odpravilo. Zadevo je zato vrnilo upravnemu organu, ki je odločbo izdal v ponoven postopek (3. odstavek 64. člena ZUS-1), da bo v ponovljenem postopku v skladu s 4. odstavkom istega člena izdal novo odločbo.

Izrek o stroških temelji na določbi 3. odstavka 25. člena ZUS-1, po katerem je tožnik upravičen do povračila stroškov v skladu s Pravilnikom o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu (Uradni list RS, št. 24/07). Višina stroškov mu je bila zato, ker ga je zastopal odvetnik odmerjena na 350 EUR, z 20% DDV, kar je v skladu z določbo 2. odstavka 3. člena povedanega pravilnika.

Za priznanje stroškov toženi stranki, ki v tem upravnem sporu ni uspela, ni podana prana podlaga. Zato je sodišče njen stroškovni zahtevek zavrnilo.