Jedro

V izvršilnem postopku za rubež in prodajo nematerializiranih vrednostnih papirjev je krajevno pristojno sodišče po kraju dolžnikovega stalnega prebivališčka.

Izrek

Za odločitev o predlogu za izvršbo je krajevno pristojno Okrajno sodišče v Mariboru.

Obrazložitev

Upnica je dne 14.12.2000 vložila pri Okrajnem sodišču v Mariboru predlog za izvršbo proti dolžniku zaradi izterjave zneska 43.230 SIT s pripadki. Predlagala je rubež in prodajo dolžnikovih nematerializiranih vrednostnih papirjev.

Okrajno sodišče v Mariboru se je s sklepom z dne 12.12.2001 izreklo za krajevno nepristojno in dne 14.2. 2002 odstopilo zadevo Okrajnemu sodišču v Ljubljani.

Okrajno sodišče v Ljubljani pristojnosti ni sprejelo in predlaga Vrhovnemu sodišču, da odloči v sporu o pristojnosti.

Zakon o izvršbi in zavarovanju (ZIZ) določa krajevno pristojnost glede na predmet izvršbe in glede na izvršilna sredstva. V obravnavanem primeru je predmet izvršbe izterjava denarne terjatve, torej so predmet izvršbe dolžnikove stvari ali pravice, ki se unovčijo, tako da se upnik lahko poplača iz izkupička.

ZIZ, ki je veljal v času, ko je bila v tej zadevi predlagana izvršba, ni posebej urejal izvršbe na rubež in prodajo nematerializiranih vrednostnih papirjev. Pristojnost za to izvršbo je določil Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvršbi in zavarovanju (Ur.l. RS št. 75/02 - ZIZ-A), ki je začel veljati dne 21.9.2002, torej po vložitvi predloga za izvršbo v tej zadevi. ZIZ-A v 163. a členu določa, da je za odločitev o predlogu za izvršbo na vrednostne papirje, ki se vodijo v centralnem registru vrednostnih papirjev, krajevno pristojno sodišče, določeno s 100. členom ZIZ, to je sodišče, na območju katerega ima dolžnik stalno prebivališče. ZIZ-A določa v 122. členu, da se postopki, v katerih je bil predlog za izvršbo vložen pred uveljavitvijo tega zakona, nadaljujejo in končajo po določbah tega zakona. To pomeni, da se ta določba nanaša na nadaljevanje in dokončanje postopka, vprašanje krajevne pristojnosti pa ni vprašanje nadaljevanja postopka. Po 17. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ so za pristojnost odločilne okoliščine ob vložitvi tožbe, v izvršilnem postopku torej ob vložitvi predloga za izvršbo. Sprememba zakonske določbe o pristojnosti je tudi sprememba okoliščin, na katere se opira pristojnost sodišča, razen če bi bilo to vprašanje v prehodnih določbah zakona drugače urejeno.

Glede na navedeno je treba presoditi vprašanje krajevne pristojnosti po določbah ZIZ, veljavnega v času začetka tega postopka. Podlaga za določitev pristojnosti je 100. člen ZIZ, ki ureja krajevno pristojnost v postopkih izvršbe na denarno terjatev dolžnika. ZIZ namreč ne določa več posebne krajevne pristojnosti za vpis pravic v javno knjigo, kot je bilo to po prej veljavnem Zakonu o izvršilnem postopku.

Krajevna pristojnost po kraju prebivališča dolžnika pa je podana tudi, če bi se štelo, da ZIZ v 100. členu ne ureja izvršbe na nematerializirane vrednostne papirje. Če posebne določbe o pristojnosti za to izvršbo ni, je treba na podlagi 15. člena ZIZ uporabiti ZPP, ki v 47. členu določa splošno krajevno pristojnost po kraju toženčevega, torej v izvršilnem postopku dolžnikovega, stalnega prebivališča. V obravnavani zadevi je po podatkih spisa dolžnikovo stalno prebivališče na območju Okrajnega sodišča v Mariboru. Zato je to sodišče krajevno pristojno za odločitev o predlogu za izvršbo.