Jedro

Zvišanje odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, ker dolgoletna bodoča prikrajšanost in prizadetost 17-letne tožnice pri odločitvi o odškodnini ni bila ustrezno ovrednotena.

Izrek

Reviziji se delno ugodi in se sodbi sodišč druge in prve stopnje spremenita tako, da se odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti zviša za 2.503,76 EUR (prej 600.000,00 SIT) z zamudnimi obrestmi po 13,5 % obrestni meri od 1. 1. 2002 do 28. 6. 2003, od 28. 6. 2003 dalje pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

V ostalem se revizija zavrne.

Tožena stranka je dolžna v 15 dneh povrniti tožeči stranki poleg stroškov pravdnega postopka, prisojenih v sodbi Okrožnega sodišča v Mariboru III P 592/2006 z dne 24. 1. 2007, v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Mariboru I Cp 831/2007-3 z dne 3. 7. 2007, še pravdne stroške v znesku 618,15 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 1. 2007 dalje.

Tožena stranka je dolžna v 15 dneh od vročitve te sodbe povrniti tožeči stranki njene revizijske stroške v znesku 146,44 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega naslednjega dne po izteku roka za izpolnitev obveznosti, določenega v tej točki izreka, do plačila.

Obrazložitev

1. V zvezi s prometno nesrečo, ki jo je dne 9. 8. 1998 povzročil zavarovanec tožene stranke, je sodišče prve stopnje tožnici od zahtevanih 27.541,31 EUR (prej 6,600.000,00 SIT) prisodilo 15.587,12 EUR (prej 3,800.000,00 SIT), višji tožbeni zahtevek pa je zavrnilo. Prav tako je zavrnilo tožbeni zahtevek za povrnitev premoženjske škode v znesku 479,38 EUR (prej 114.880,00 SIT).

2. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožeče stranke glede višine odškodnine za nepremoženjsko škodo in v tem delu potrdilo prvostopenjsko sodbo. Ugodilo pa je pritožbi tako, da je delno spremenilo odločitev o zamudnih obrestih za nepremoženjsko škodo ter razveljavilo odločitev o odškodnini za premoženjsko škodo in o pravdnih stroških ter v tem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

3. Zoper sodbo sodišča druge stopnje je tožeča stranka vložila revizijo. Uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlaga, da se tožnici prizna še nadaljnja odškodnina za nepremoženjsko škodo v znesku 11.684,19 EUR (prej 2,800.000,00 SIT). V reviziji navaja posamezna dejstva in opozarja, da nižji sodišči nista dali ustrezne teže tem dejstvom ter sta prisodili tožnici prenizko odškodnino.

4. Po 375. členu Zakona o pravdnem postopku (ZPP-UPB3, Ur. l. RS št. 73/2007) je bila revizija vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

5. V vmesnem času je Okrožno sodišče v Mariboru s sodbo III P 592/2006 z dne 24. 1. 2007 ponovno odločilo o tožbenem zahtevku za premoženjsko škodo in naložilo toženi stranki plačilo zneska 310,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Odločilo je tudi o pravdnih stroških celotnega postopka in je toženi stranki naložilo povrnitev stroškov pravdnega postopka v višini 3.659,20 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje navedene sodbe (24. 1. 2007). Sodišče druge stopnje je s sodbo I Cp 831/2007-3 z dne 3. 7. 2007 pritožbo tožeče stranke zoper navedeno sodbo zavrnilo in sodbo potrdilo.

6. Revizija je delno utemeljena.

7. Izhodišče za odločitev o višini odškodnine za nepremoženjsko škodo so dejanske ugotovitve prvostopenjskega sodišča, ki so prestale pritožbeni preizkus. Na te ugotovitve je revizijsko sodišče vezano, saj revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP). To pomeni, da pri obravnavanju materialnega prava revizijsko sodišče dejstev, ki so jih navedle priče, izvedenci ali ki so navedena v listinah, ne obravnava, temveč upošteva le tista dejstva, ki jih na podlagi metodologije iz 8. člena ZPP ugotovi sodišče in te ugotovitve obrazloži v svoji sodbi. Zato je brez pomena in neupoštevno revizijsko navajanje dejstev, ki v sodbah nižjih sodišč niso ugotovljena in ki skušajo s sklicevanjem na posamezne dokaze ugotovljeno dejansko stanje dopolnjevati, spreminjati ali relativizirati. Tožničina revizija vsebuje številne trditve o dejstvih, ki v sodbah nižjih sodišč niso ugotovljena, poleg tega pa povsem nepravilno zatrjuje, da je vsebina zdravstvene dokumentacije, izvedenskih mnenj in izpoved tožnice, sestavni del revizije. Vsega tega revizijsko sodišče, ki je pravna instanca, ni upoštevalo.

8. Ugotovljeno je, da je tožnica v starosti 17 let v nesreči dobila pretres možganov s postkomocialnim sindromom, raztrganine na zgornji ustnici, desni goleni in desnem stopalu, zlom VIII. prsnega vretenca, zlom desne koželjnice v zapestju, zlom I. prstnice tretjega prsta desnega stopala in zlom spodnjega sekalca.

9. Podlaga za prisojo pravične denarne odškodnine je v 200. in 203. členu Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR). Temeljni načeli za odmero odškodnine sta po teh določbah načelo individualizacije višine odškodnine in načelo objektivne pogojenosti višine odškodnine. Prvo načelo zahteva upoštevanje stopnje in trajanja bolečin ter drugih relevantnih okoliščin primera, drugo načelo pa terja upoštevanje objektivnih materialnih možnosti družbe ter sodne prakse v podobnih primerih nepremoženjske škode in odškodnin zanje. Izraža tudi ustavni načeli enakosti pred zakonom in enakega varstva pravic, ko se morajo enaki primeri obravnavati enako, različni pa različno.

10. Po presoji revizijskega sodišča sta nižji sodišči pravilno upoštevali obe načeli ter materialnopravno pravilno odločili o višini odškodnine za telesne bolečine ter za strah. Za podlago sta imeli ugotovitve, da so tožničine hude telesne bolečine trajale pet do šest dni, srednje hude tri tedne, lahke telesne bolečine dva meseca, medtem ko so stalne občasne lahke telesne bolečine v obliki glavobolov in težav s prsno hrbtenico. Tožnica je prej in sedaj jemlje analgetike proti bolečinam in ima mravljince na desni nogi. Nevšečnosti so povzročali boleči klinični pregledi in kirurška oskrba ran, neugodni so bili večkratni rentgenski pregledi, nošnja mavca, hoja z berglami, uživanje pasirane hrane in številne zdravniške kontrole. Upoštevaje tudi tožničino mladost ter kot že navedeno, sodno prakso v tovrstnih in podobnih primerih, revizijsko sodišče pritrjuje presoji obeh nižjih sodišč, da je primerna in pravična odškodnina za telesne bolečine v višini 6.259,39 EUR (prej 1,500.000,00 SIT).

11. Tožnica v reviziji trdi, da je odškodnina za strah v znesku 1.251,88 EUR (prej 300.000,00 SIT) prenizka. Šlo je za hud primarni strah, tudi za življenje, do konca prvih preiskav v bolnici, čemur je sledil srednje hud sekundarni strah v trajanju štirih mesecev. Revizijsko sodišče sodi, da navedena odškodnina ustreza vsem merilom iz 200. in 203. člena ZOR ter zaključuje, da je tudi v tem delu revizijski očitek zmotne uporabe materialnega prava neutemeljen.

12. Odškodnina za duševne bolečine zaradi skaženosti v reviziji ni sporna, utemeljena pa je revizija glede odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti. Tožnica ima posledice zaradi poškodbe hrbtenice, poškodbe noge in pretresa možganov, iz katerega se je razvil postkomocionalni sindrom. Zaradi vsega tega so se zmanjšale tožničine življenjske aktivnosti, saj je omejena pri fizičnih delih na kmetiji in pri fizičnih aktivnostih, opustila je športne aktivnosti , spremenjena je njena učljivost, prožnost mišljenja, zmožnost kompleksnega mišljenja in študijska kapaciteta. Ima spominske motnje in motnje koncentracije. Hrup, sončna pripeka, fizične obremenitve in spremembe vremena sprožajo glavobol. Motena je v socialnih kontaktih. Duševne bolečine zaradi navedenega so izrazite, še posebej upoštevaje tožničino starost 17 let v času nesreče. Dolgotrajna bodoča prikrajšanost in prizadetost v sodbah nižjih sodišč ni bila ustrezno vrednotena, tudi ne v primerjavi s podobnimi primeri sodne prakse. Revizijsko sodišče je zato presodilo, da pravilna uporaba materialnega prava terja zvišanje odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti, in sicer v obsegu, ki ga omogoča zahtevek tožeče stranke. Ta je za to vrsto škode vtoževala 9.180,44 EUR (prej 2,200.000,00 SIT), revizijsko sodišče pa sodi, da je odškodnina v tem obsegu v celoti utemeljena. Zato je na podlagi prvega odstavka 380. člena ZPP reviziji delno ugodilo in spremenilo sodbi sodišč druge in prve stopnje glede odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti tako, da je prisojeno odškodnino v znesku 6.676,68 EUR (prej 1,600.000,00 SIT) zvišalo za 2.503,76 EUR (prej 600.000,00 SIT) na skupaj 9.180,44 EUR (prej 2,200.000,00 SIT), kot je tožnica tudi zahtevala. V preostalem delu je revizijo po 378. členu ZPP kot neutemeljeno zavrnilo.

13. Ker je revizijsko sodišče delno spremenilo sodbi nižjih sodišč, je tudi odločilo o stroških vsega postopka (drugi odstavek 165. člena ZPP). Sodišči prve in druge stopnje sta sicer v kasnejših sodbah odločili o vseh pravdnih stroških prve in druge stopnje sojenja. Pri tem sta upoštevali stroške celotnega postopka in uspeh strank, kakršen je bil v izpodbijani pravnomočni sodbi in pa v nadaljnji pravnomočni sodbi, ko je bilo pravnomočno prisojenih še 310,60 EUR odškodnine za premoženjsko škodo. Vendar je bil uspeh tožeče stranke, glede na delno zvišanje odškodnine v revizijskem postopku, višji in je zato revizijsko sodišče, pooblaščeno za odločitev o vseh stroških, dodatno odločilo o stroških na vseh ravneh glede na celokupni uspeh.

14. Po pravnomočni sodbi Okrožnega sodišča v Mariboru III P 592/2006 z dne 24. 1. 2007 mora tožena stranka povrniti tožeči stranki 3.659,20 EUR (prej 876.889,70 SIT) pravdnih stroškov. Pri tem so upoštevani vsi stroški obeh strank v času sojenja na prvi stopnji do vključno obravnave 1. 3. 2004. Stroški tožeče stranke so odmerjeni na 1,483.634,60 SIT in upoštevan uspeh tožeče stranke 57,7 %. Stroški tožene stranke so odmerjeni na 36.575,00 SIT in upoštevan uspeh tožene stranke 42,3 %. Po medsebojnem pobotanju je prisojeno tožnici 840.586,00 SIT. V isti sodbi so odmerjeni stroški tožeče stranke za sojenje na drugi stopnji v znesku 114.880,00 SIT in je ob upoštevanju 4 % uspeha priznano 5.767,40 SIT. Za tretje obdobje, to je za nadaljnje sojenje na prvi stopnji o premoženjski škodi, so priznani stroški tožeče stranke 47.124,00 SIT in ob upoštevanju 64,8 % uspeha ji je prisojeno 30.532,00 SIT. Vsota zneskov za vsa tri obdobja znaša 876.889,70 SIT oziroma sedaj 3.659,20 EUR.

15. V revizijskem postopku je tožeča stranka uspela z zvišanjem odškodnine za 2.503,76 EUR (prej za 600.000,00 SIT), tako da znaša celotna prisojena odškodnina za nepremoženjsko škodo 18.360,87 EUR (prej 4,400.000,00 SIT). V primerjavi s tožbenim zahtevkom 28.020,07 EUR (prej 6,714.880,00 SIT) je tako po odločitvi revizijskega sodišča uspeh tožeče stranke v prvem sojenju na prvi stopnji znašal 65,5 %. Upoštevaje s strani prvostopenjskega sodišča odmerjene stroške tega prvega obdobja 1,483.634,60 SIT je tožeča stranka upravičena do povrnitve zneska stroškov 971.780,60 SIT. Stroški tožene stranke so bili odmerjeni na 36.575,00 SIT in je glede na 34,5 % uspeh v prvem obdobju sojenja upravičena do povrnitve 12.618,40 SIT. Po medsebojnem pobotanju gre glede na zvišanje odškodnine tožeči stranki 959.162,20 SIT stroškov postopka na prvi stopnji. V drugem obdobju, ko je bilo na pritožbeni stopnji sporno 2,914.880,00 SIT in je tožeča stranka uspela z zneskom 714.880,00 SIT (114.880,00 SIT + 600.000,00 SIT), je bil uspeh tožeče stranke 24,5 %. Glede na odmero stroškov tega obdobja 144.186,00 SIT in navedeni uspeh gre tožeči stranki po novem povrnitev 35.325,60 SIT. Za tretje obdobje ponovnega sojenja na prvi stopnji o povrnitvi premoženjske škode zaradi odločitve revizijskega sodišča ni bilo sprememb. Kot je v sodbi z dne 24. 1. 2007 navedlo prvostopenjsko sodišče, gre za to tretje obdobje tožeči stranki 30.536,30 SIT. Vsota vseh zneskov za vsa tri obdobja znaša po zvišanju odškodnine s strani revizijskega sodišča 1,025.024,10 SIT, to je 4.277,35 EUR. Razlika med na novo zaradi zvišanja odškodnine odmerjenimi pravdnimi stroški in že prisojenimi stroški po sodbi z dne 24. 1. 2007 znaša 618,15 EUR. Revizijsko sodišče je zato v okviru odločitve o stroških vsega postopka po drugem odstavku 165. člena ZPP odločilo, da mora tožena stranka povrniti tožeči stranki poleg stroškov, odmerjenih v prvostopenjski sodbi z dne 24. 1. 2007, še 618,15 EUR (prej 148.133,50 SIT) pravdnih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 24. 1. 2007 dalje.

16. V revizijskem postopku je v primerjavi s spornim zneskom 11.684,19 EUR (prej 2,800.000,00 SIT) tožeča stranka uspela z zneskom 2.503,76 EUR (prej 600.000,00 SIT). V tem delu znaša njen uspeh 21,4 %. Stroške revizijskega postopka je revizijsko sodišče odmerilo na podlagi stroškovnika po Odvetniški tarifi in po Zakonu o sodnih taksah na 163.988,00 SIT. Upoštevaje izračunani uspeh mora zato tožena stranka tožeči stranki povrniti 146,44 EUR (prej 35.073,40 SIT) revizijskih stroškov skupaj z zamudnimi obrestmi, kot izhaja iz izreka te sodbe.