Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Ugotovljenega ravnanja predstavnikov oblasti nasproti prvi predlagateljici in njenemu možu (predvsem v izpodbijanem sklepu druge stopnje citiranega opozorila na posledice morebitne oddaje v najem poslovnega objekta, ki sta ga zgradila - kakor je že bilo poudarjeno, v času, ko je veljal lastninski minimum) - ni mogoče v ugotovljenih okoliščinah šteti za ravnanje, zaradi katerega bi obravnavana pogodba z dne 21.10.1969 veljala za pogodbo, ki je bila v smislu 5. člena ZDen sklenjena zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oz. predstavnika oblasti.
Revizija se zavrne kot neutemeljena.
Sodišče prve stopnje je z obravnavanim sklepom zavrnilo zahtevo predlagateljic, da naj se denacionalizira trgovski paviljon - prizidek k hiši na parc. št., katero nepremičnino sta prva predlagateljica in njen pok. mož s kupno pogodbo z dne 21.10.1969 prodala pravnemu predniku zavezanca.
Sodišče druge stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo pritožbo predlagateljic kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Svojo odločitev je utemeljilo s tem, da obravnavani pravni posel ni bil sklenjen zaradi napake volje, tj. zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oz. predstavnika oblasti.
Zoper ta pravnomočni sklep sodišča druge stopnje so predlagateljice vložile pravočasno revizijo, s katero uveljavljajo revizijska razloga bistvene kršitve določb postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlagajo spremembo sklepa z ugoditvijo denacionalizacijski zahtevi ali razveljavitev sklepov prve in druge stopnje ter novo odločanje na prvi stopnji.
Na vročeno revizijo nasprotni udeleženec ni odgovoril, Javni tožilec Republike Slovenije pa se o njej ni izjavil. Revizija ni utemeljena.
Po uradni dolžnosti upoštevne (386. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP) bistvene kršitve določb postopka iz 10. točke 2. odst. 354. člena ZPP v postopku ni bilo. Druge bistvene kršitve določb postopka se upoštevajo, samo če so z revizijo izrečno uveljavljane. Revizija vsebinsko opredeljeno zatrjuje le eno procesne kršitev: da sodišče prve predlagateljice - upravičenke ni zaslišalo kot prizadete stranke, brez njenega zaslišanja pa ni moglo ugotoviti prave volje prve predlagateljice in njenega zakonca ob sklenitvi obravnavanega pravnega posla. Ta revizijski razlog je po svoji resnični vsebini samo nedovoljen (3. odst. 385. člena ZPP) poskus, z revizijo izpodbiti dejansko podlago sodne odločbe.
Neutemeljena je revizijska graja uporabe materialnega prava v izpod bijanem pravnomočnem sklepu. Pojmovanju grožnje, sile ali zvijače državnega organa oz. predstavnika oblasti, na katerem temeljijo dejanske ugotovitve v izpodbijanem sklepu, ni mogoče očitati, da je v nasprotju z določbo 5. člena ZDEN (zakona o denacionalizaciji, Ur. l. RS 27/91-I). Ko je tako, pa je odgovor na odločilno dejansko vprašanje v tej zadevi - ali sta namreč prva predlagateljica in njen pok. mož sklenila obravnavano kupno pogodbo z dne 21.10.1969 zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oz. predstavnika oblasti - del odločilne dejanske podlage izpodbijanega pravnomočnega sklepa. Izpodbijani sklep ima konkretne dejanske razloge o odločilnih konkretnih okoliščinah: da je prva predlagateljica sama šla na razgovore k odgovornim delavcem pravnega prednika nasprotnega udeleženca in k načelniku upravnega organa občine J.G.; da jo je slednji opozoril oz. jo seznanil z veljavnimi določili zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč, predvsem s 13. in 14. členom; da se je nato začela pogajati z Veletrgovino K. za odkup, nakar je bila sklenjena sporna kupna pogodba. S stališča pravilne uporabe materialnega prava ni mogoče pri teh konkretnih dejanskih okoliščinah ničesar očitati končni ugotovitvi, da obravnavani pravni posel ni bil sklenjen zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oz. predstavnika oblasti - torej v okoliščinah, zaradi katerih bi mogle utemeljeno zahtevati denacionalizacijo po 5. členu ZDEN prva predlagateljica kot prodajalka (in obenem dedinja soprodajalca) iz te pogodbe in druge tri predlagateljice kot dedinje soprodajalca .
Tisti revizijski razlogi, ki se ukvarjajo z opisovanjem, kako sta prva predlagateljica in njen mož zgradila stanovanjsko hišo in prizidek k njej, kakšne razgovore je imela prva predlagateljica z L.P. in J.G. ter s kakšnim namenom sta se prva predlagateljica in njen mož lotila gradnje prizidka, prodanega s sporno pogodbo, kakšnih namenov pa tedaj nista imela - vsi ti razlogi se ukvarjajo z vprašanji dejanske podlage izpodbijane pravnomočne odločbe, te pa z revizijo ni dovoljeno izpodbijati (3. odst. 385. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).
Kar zadeva revizijsko citiranje določb 2. odst. 13. člena in 14. člena Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč, pa je v kontekstu revizijske trditve, česa naj načelnik J.G. ne bi pojasnil prvi predlagateljici, spet nedovoljen poskus revizijskega izpodbijanja dejanske podlage pravnomočne odločbe, v preostalem delu pa terja naslednji odgovor, ki pomeni podkrepitev pravilnosti že prej citiranih razlogov sodišča druge stopnje: Prva predlagateljica in njen sedaj pok. mož sta po lastnih trditvah predlagateljic gradila stanovanjsko-poslovni objekt, katerega del sta nato s sporno pogodbo prodala, na podlagi gradbenega dovoljenja z dne 26.9.1967 (navedba IX pripravljalne vloge z dne 9.4.1993, l. št. 35 spisa). To pomeni, da sta gradila v tem denacionalizacijskem postopku obravnavani poslovni objekt (v prej citirani navedbi imenovan "trgovski prizidek", v denacionalizacijski zahtevi imenovan "trgovski paviljon") v času, ko je veljal po določbah Zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč (Ur. l. FLRJ 52/58) maksimum glede lastništva poslovnih stavb in prostorov in sicer: 1) v izmeri največ 70 m2 za poslovne prostore, ki jih lastnik ni uporabljal za svojo dovoljeno obrtno ali drugo zasebno dejavnost, ampak so bili npr. namenjeni oddaji v najem, bili pa so v hiši z enim večjim ali dvema manjšima stanovanjema (2. odst. 13. člena v zvezi s 5. členom in 1. odst. 14. člena); oziroma 2) v tolikšni izmeri, kolikršna je po svoji zmogljivosti ustrezala lastnikovi obrtni ali drugi dovoljeni zasebni dejavnosti (5. člen). Opozorilo na ta maksimum je vseboval tudi 2. odst. 1. člena tedanjega Zakona o poslovnih stavbah in prostorih (Ur.l. SFRJ 43/65, prečiščeno besedilo, že usklajeno z ustavo SFRJ iz leta 1963): "Tiste poslovne stavbe, ki so v skladu z zakonom o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč državljanska lastnina, upravljajo njihovi lastniki tako, kot določa ta zakon." Tako tedaj kot sedaj veljavno pravilo, da se nihče ne more sklicevati na nepoznavanje prava - pa napravi še toliko bolj prepričljivo ugotovitev in oceno sodišča druge stopnje v izpodbijanem sklepu, da ugotovljenega ravnanja predstavnikov oblasti nasproti prvi predlagateljici in njenemu možu (predvsem v izpodbijanem sklepu druge stopnje citiranega opozorila na posledice morebitne oddaje v najem poslovnega objekta, ki sta ga zgradila - kakor je že bilo poudarjeno, zgradila v času, ko je veljal citirani lastninski maksimum) - ni mogoče v ugotovljenih okoliščinah šteti za ravnanje, zaradi katerega bi obravnavana pogodba z dne 21.10.1969 veljala za pogodbo, ki je bila v smislu 5. člena ZDEN sklenjena zaradi grožnje, sile ali zvijače državnega organa oz. predstavnika oblasti.
Neutemeljen je končno revizijski očitek, da sta sodišči prve in druge stopnje opustili oceno vprašanja primernosti kupnine iz obravnavane pogodbe. Kolikor ni izpolnjen predpogoj za denacionalizacijo po 5. členu ZDEN, se sodišče ni dolžno ukvarjati z vprašanjem odmene, ki jo je zatrjevani denacionalizacijski upravičenec prejel ob zatrjevanem podržavljenju (torej ob pogodbenem prehodu njegovega premoženja v državno oz. družbeno lastnino). Brezpredmetne za odločanje v tej zadevi pa so v reviziji ponovno opisovane okoliščine, ki se ne nanašajo na čas sklenitve obravnavane kupne pogodbe, ampak na sedanji čas oz. bodočnost, tj. na procese lastninjenja premoženja nasprotnega udeleženca.
Po vsem povedanem se je izkazalo, da revizija ni utemeljena in da jo je zato treba zavrniti (393. člen ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).