Jedro

Namen "zavarovalne" začasne odredbe je zavarovati možnost kasnejše izvršbe. Upnik ne samo, da izpolnjuje pogoje za izvršbo, celo vodi izvršilni postopek na nepremičnine dolžnika za isto terjatev od leta 2013, ko je pridobil zaznambo sklepa o izvršbi in vknjižbo hipoteke v zemljiški knjigi.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom zavrnilo predlog upnika z dne 21. 6. 2017 za izdajo začasne odredbe. Ugotovilo je, da so za izterjavo terjatve podani pogoji za izvršbo in je ta v teku pod VL .... Poleg tega upnik nima pravnega interesa za začasno odredbo. Ne držijo navedbe, da vpis zaznambe vrstnega reda na nepremičnini dolžnika za pridobitev lastninske pravice, ki je bila vpisana s sklepom Dn ... z dne 1. 8. 2016, preprečuje izvršbo. Upnik je pridobil zaznambo izvršbe z začetkom učinkovanja 25. 9. 2013, zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice pa ima začetek učinkovanja 28. 7. 2016. Na podlagi prvega odstavka 73. člena Zakona o zemljiški knjigi (v nadaljevanju: ZZK-1) zaznamba vrstnega reda ni ovira za nadaljnje vpise. Na podlagi tretjega odstavka 89. člena ZIZ takrat, ko zemljiškoknjižno sodišče na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu dovoli vknjižbo lastninske pravice v korist kupca, hkrati po uradni dolžnosti dovoli izbris vpisov, če ti vpisi učinkujejo po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe: med drugim vseh zaznamb vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice oziroma drugih stvarnih pravic, razen stvarne služnosti. To pomeni, da lahko na podlagi zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice sicer pride do spremembe lastnika nepremičnine (kot je tekom izvršilnega postopka že prišlo), vendar zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke ostaneta pri nepremičnini še naprej in se izbrišeta šele na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu ali morebitnega sklepa o ustavitvi izvršbe.

2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo upnik po pooblaščencu iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi navaja, da dejstvo, da je bil sprožen izvršilni postopek, samo po sebi še ne pomeni, da so izpolnjeni pogoji za izvršbo in da bi jo bilo mogoče tudi opraviti. Ker je izvršilno sodišče ocenilo (2. stran zapisnika z dne 20. 10. 2016), da niso izpolnjeni pogoji za izvedbo javne dražbe, je prišlo do zastoja v izvršilnem postopku in izvršba s prodajo nepremičnine ni bila opravljena ter ne bo opravljena dokler ne bo prenehala ovira za opravo izvršbe. Čeprav je bil izvršilni postopek sprožen, ni mogoče njegovo nadaljevanje in oprava izvršilnih dejanj, saj to onemogoča zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice, ki jo je vložil dolžnik kot novi lastnik nepremičnine. Prvostopno sodišče prezre položaj, ko na podlagi zaznambe vrstnega reda med javno dražbo in dostavo sklepa o izročitvi nepremičnine v zemljiški knjigi pride do vknjižbe lastninske pravice v zaznamovanem vrstnem redu. V takem primeru ni mogoče izbrisati novo vknjižene lastninske pravice na podlagi sklepa o izročitvi nepremičnine. Sklep o izročitvi nepremičnine kupcu na javni dražbi omogoča zgolj izbris zaznambe (3. alineja tretjega odstavka 89. člena ZZK-1), ne pa izbrisa v zaznamovanem vrstnem redu vknjižene lastninske pravice. Tudi dejstvo, da je lastninska pravica, vknjižena v zaznamovanem vrstnem redu, kasnejša od zaznambe lastninske pravice vknjižene v zaznamovanem vrstnem redu, avtomatično ne omogoča izbrisa takšne lastninske pravice. Možnosti izbrisa lastninske pravice, vknjižene v zaznamovanem vrstnem redu, trenutno veljavni pravni red ne predvideva, kar dolžniki izkoriščajo za oviranje izvršbe.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Upnik neutemeljeno navaja, da samo dejstvo, da je bil sprožen izvršilni postopek, ne pomeni, da so izpolnjeni pogoji za izvršbo. Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo na 267. člen ZIZ. Ta določa, da je mogoče začasno odredbo izdati pred uvedbo sodnega postopka, med postopkom, kot tudi po koncu postopka, vse dokler niso podani pogoji za izvršbo. Namen takšne "zavarovalne" začasne odredbe je zavarovati možnost kasnejše izvršbe1. Upnik ne samo, da izpolnjuje pogoje za izvršbo, celo vodi izvršilni postopek na nepremičnine dolžnika za isto terjatev od leta 2013, ko je pridobil zaznambo sklepa o izvršbi in vknjižbo hipoteke v zemljiški knjigi. Sodišče prve stopnje je že iz tega materialnopravnega razloga pravilno zavrnilo predlog za zavarovanje.

5. Ostali pritožbeni razlogi pomenijo pravzaprav ukvarjanje s stanjem v izvršilnem postopku, ko sodišče prve stopnje ni opravilo druge javne dražbe nepremičnin. Vendar bi moral upnik ta zastoj reševati v izvršilnem postopku, ne v postopku zavarovanja s predlogom za izdajo začasne odredbe s prepovedjo odtujitve in obremenitve nepremičnin dolžniku za isto terjatev. S predlagano začasno odredbo niti ne more doseči izbrisa zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice, če ta ovira prodajo nepremičnin. Ne drži, da sodišče prve stopnje ni ugotavljalo obstoja ovir, ki naj bi onemogočale opravo izvršbe, in stanje postopka VL .... Sodišču prve stopnje se s tem niti ni rabilo ukvarjati, pa je kljub temu podalo svojo razlago zemljiškoknjižnih pravil o učinkih zaznambe vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice po prvem odstavku 73. člena ZZK-1, o njenem brisanju na podlagi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu v skladu s 3. točko tretjega odstavka 89. člena ZZK-1 (v zvezi s prvim odstavkom istega člena zakona) in o izbrisu zaznambe izvršbe in vknjižbe hipoteke (po 1. in 2. točki drugega odstavka 89. člena ZZK-1). Podalo je tudi svoje stališče, da vpisana zaznamba vrstnega reda za pridobitev lastninske pravice ne preprečuje izvršbe, to je nadaljnje prodaje nepremičnin. V ta sklop sodi še učinkovanje zaznambe izvršbe po četrtem odstavku 87. člena ZZK-12, vendar kot pojasnjeno, njegova razlaga presega okvir preizkusa izpodbijanega sklepa.

6. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP in 15. členom ZIZ). Sodišče druge stopnje je zato na podlagi 353. člena ZPP zavrnilo pritožbo upnika kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

7. Upnik sam krije svoje stroške tega pritožbenega postopka, ker ti niso bili potrebni za postopek zavarovanja po petem odstavku 38. člena ZIZ in ker s pritožbo ni uspel (prvi odstavek 154. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 165. člena ZPP in 15. členom ZIZ).

1 Odločba Ustavnega sodišča Up-275/97, 6. točka obrazložitve. 2 Določba se glasi: zaznamba izvršbe ima tudi za posledico, da sklep o izročitvi nepremičnine kupcu in druga pravna dejanja, opravljena v izvršilnem postopku, učinkujejo proti zemljiškoknjižnemu lastniku in proti osebam, v korist katerih je bila pravica vknjižena oziroma predznamovana z učinkom po trenutku, ko po drugem oziroma tretjem odstavku tega člena začne učinkovati zaznamba izvršbe.