Jedro

Tožeča stranka, ki je sprejela nadomestno izpolnitev, ki je ni vtoževala, in umaknila tožbo, v pravdi za plačilo denarne terjatve ni uspela in sama trpi svoje pravdne stroške.

Izrek

Pritožba se zavrne in se v izpodbijanem delu (točka II) potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v točki I izreka ustavilo postopek zaradi umika tožbe preden se je tožena stranka spustila v obravnavo glavne stvari.

2. V zvezi s predlogom tožeče stranke za povračilo pravdnih stroškov je v točki II izreka odločilo, da tožeča stranka sama nosi stroške postopka. Tako je odločilo na podlagi prvega odstavka 158. člena ZPP(1) po ugotovitvi, da je do umika tožbe prišlo zaradi predložitve dokazila o zaključenem šolanju in ne zaradi izpolnitve vtoževanega denarnega zahtevka (za vračilo denarnih sredstev).

3. Sklep v točki II s pritožbo izpodbija tožeča stranka zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da bi morala tožena stranka po določilih pogodbe zaključiti šolanje in tožeči stranki posredovati dokazilo o uspešno zaključenem šolanju ali pa ji vrniti nastale stroške z vključitvijo v izobraževanje, če ga ne bi uspešno zaključila. Tožena stranka je posredovala dokazilo o zaključenem šolanju šele v sodnem postopku in s tem izpolnila svojo obveznost. Za odločitev o povračilu stroškov ne velja le izpolnitev denarnih obveznosti, kot je zmotno presodilo sodišče, temveč tudi izpolnitev drugih obveznosti. Določba 158. člena ZPP je nepravilno uporabljena, kar je vplivalo na pravilnost in zakonitost sklepa.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Temeljno pravilo za odločanje o pravdnih stroških je načelo uspeha v pravdi (prvi odstavek 154. člena ZPP). V končni posledici bremenijo tistega, ki je povzročil pravdo, a jo je izgubil. Za tožečo stranko pomeni uspeh po 154. členu ZPP le ugodilna sodba. Umik tožbe zanjo pomeni neuspeh v pravdi. Zato mora skladno s prvim delom prvega odstavka 158. člena ZPP ob umiku tožbe tožeča stranka sama trpeti svoje stroške postopka, nasprotni stranki pa povrniti njene pravdne stroške. Izjema velja le v primeru, če je tožbo umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek (drugi del prvega odstavka 158. člena ZPP).

6. V obravnavanem primeru je tožeča stranka vložila tožbo za plačilo denarnega zneska v višini 922,69 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi in pravdnimi stroški. Umaknila jo je z navedbo, da je tožena stranka posredovala dokazilo o zaključenem šolanju. Vztrajala je pri plačilu pravdnih stroškov, češ da je bila tožba potrebna, ker je tožena stranka posredovala navedeno dokazilo šele v sodnem postopku.

7. Iz tožbenih navedb in priložene poravnave izhaja, da je bila tožba vložena na podlagi poravnave z dne 20. 9. 2011 o podaljšanju roka za zaključek toženčevega izobraževanja, financiranega s strani tožeče stranke. Po poravnavi bi moral toženec do dogovorjenega roka predložiti ustrezno dokazilo o opravljenem izobraževanju, tožeča stranka pa je bila po izteku dogovorjenega roka upravičena od njega izterjati prejeta denarna sredstva za zadnji letnik izobraževanja. V tožbi je navajala, da toženec do dogovorjenega roka ni predložil dokazil o zaključenem šolanju in kljub opominu ni poravnal vtoževane denarne terjatve.

8. Tožbeni zahtevek ni bil alternativni (na plačilo denarnega zneska ali na predložitev dokazil o zaključenem šolanju) niti fakultativni – s ponujenima dvema različnima možnostma izpolnitve enega zahtevka (da naj se prisodi določen denarni znesek, ki ga ni treba izpolniti, če toženec predloži dokazila o končanem šolanju – 312. člen ZPP, facultas alternativa). Predložitev dokazil, ki jih je v teku sodnega postopka predložil toženec, tožnica pa sprejela kot nadomestno izpolnitev, torej ne more pomeniti izpolnitve vtoževanega denarnega zahtevka. Izpolnitev obveznosti oziroma tožbenega zahtevka je namreč v izvršitvi tistega, kar je vsebina obveznosti. Vsebina denarne obveznosti je izpolnitev v denarju. Dolžnik je ne more izpolniti s čim drugim, niti ne more upnik zahtevati kaj drugega (prvi odstavek 282. člena OZ(2)). Presoja sodišča prve stopnje, da v obravnavanem primeru ni šlo za izpolnitev vtoževanega zahtevka, je pravilna, nasprotno pritožbeno naziranje pa zmotno. V pravdnem postopku sodišče odloča v mejah postavljenih zahtevkov. V obravnavanem primeru je bil postavljen denarni tožbeni zahtevek. Sprejem nadomestne izpolnitve namesto vtoževane denarne terjatve je odraz načela prostega urejanja obligacijskih razmerij oziroma avtonomije volje strank, uveljavljenega v materialnem civilnem pravu. Tudi v pravdnem postopku velja načelo dispozitivnosti, saj stranke lahko prosto razpolagajo z zahtevki, ki so jih postavile v postopku. Vendar v obravnavanem primeru tožeča stranka tožbenega zahtevka ni oblikovala v smislu prejete nadomestne izpolnitve. Tožbo za plačilo denarne terjatve je umaknila, kar pomeni, da z njo ni uspela. Upoštevaje prvi odstavek 158. člena ZPP zato ni upravičena do povračila stroškov, ki so ji nastali z vložitvijo tožbe za plačilo denarne terjatve.

9. Odločitev sodišča prve stopnje je pravilna in ni obremenjena z uveljavljeno procesno kršitvijo, niti s tistimi kršitvami, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti. Zato je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

Op. št. (1): Zakon o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 26/1999 s spremembami.

Op. št. (2): Obligacijski zakonik, Uradni list RS, št. 83/2001 s spremembami.