Jedro

Če sodišče mladoletno osebo, ki ne more razumeti pomena pravice, da ni dolžna pričati, po tretjem odstavku 236. člena ZKP zasliši, ker je to v njeno največjo korist, je pravni pouk po drugem odstavku 236. člena ZKP pred zaslišanjem nesmiseln in ga procesni zakon ne zahteva.

Izrek

Pritožbe se zavrnejo kot neutemeljene.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je Okrožno sodišče v Celju na podlagi drugega odstavka 83. člena v zvezi z 285.e členom Zakona o kazenskem postopku (ZKP) predloge zagovornikov vseh obtožencev za izločitev dokazov z dne 11. 3. 2024 zavrnilo kot neutemeljene.

2. Zoper sklep so se pravočasno pritožili: - zagovornik obtožene A. A. zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagal je, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni tako, da se iz spisa izločijo nedovoljeni in nezakoniti dokazi, navedeni v predlogu za izločitev dokazov z dne 11. 3. 2024, podrejeno pa, da pritožbeno sodišče sklep razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje pred sodišče prve stopnje; - zagovornik obtoženega B. B. iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagal je, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in iz tukajšnjega spisa izloči vse dokaze, za katere se je zahtevala izločitev; - zagovornica obtoženega C. C. zaradi bistvene kršitve določb kazenskega postopka ter zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Predlagala je, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi ter vrne zadevo sodišču prve stopnje v "ponovno razpravljanje in odločanje"; - zagovorniki obtoženega Č. Č. iz razloga po 1. točki prvega odstavka 370. člena v zvezi z drugim odstavkom 371. člena ZKP. Predlagali so, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep spremeni in ugodi predlogu obrambe za izločitev dokazov z dne 11. 3. 2024, podredno pa, da sklep razveljavi in zadevo vrne v novo odločanje sodišču prve stopnje.

3. Pritožbe niso utemeljene.

4. Pritožbeno sodišče prvenstveno pripominja, da kazenski postopek ni namenjen cikličnemu, že kar obrednemu ponavljanju argumentacije iz predhodnih odločb, s katerimi so bila določena vprašanja že preizkušena. Zato se pritožbeno sodišče v temelju sklicuje na sklep Višjega sodišča v Celju III Kp 28748/2023-360 z dne 7. 11. 2023 v zvezi s sklepom Okrožnega sodišča v Celju III Kpr 28748/2023-320 z dne 3. 10. 2023. V ključnih potezah je bilo namreč že v pritožbenem postopku v fazi preiskave odgovorjeno na vse relevantne pomisleke glede zakonitosti izvedbe zaslišanja priče E. E. dne 21. 9. 2023. Glede ostalih procesnih dejstev in okoliščin, v zvezi s katerimi so zagovorniki v fazi predobravnavnega naroka še razširili predloge za izločitev dokazov, pa pritožbeno sodišče v celoti sprejema ter se sklicuje na temeljito, predvsem pa pravilno obrazložitev izpodbijanega sklepa, s katerim je sodišče prve stopnje predloge za izločitev dokazov zakonito zavrnilo. Nosilnih razlogov sklepa, ki jim pritrjuje, pritožbeno sodišče ni dolžno ponavljati.

5. Iz kliničnopsihološkega mnenja sodnega izvedenca D. D. z dne 22. 8. 2023 izhaja, da mladoletna oškodovanka E. E. v celoti ni zmožna razumeti pravnega pouka oziroma pomena pravice, da kot privilegirana priča ni dolžna pričati zoper svojo mamo, obtoženo A. A. (2. točka prvega odstavka 236. člena ZKP). Po zaključkih izvedenca lahko oškodovanka tak pouk razume parcialno, vendar ob tem ni zmožna predvidevanja in razumevanja posledic. Prav tako oškodovanka ni zmožna ustrezno razumeti pomena četrtega odstavka 236. člena ZKP, ki določa, da je priča, ki ima razlog, da odreče pričevanje proti enemu od obdolžencev, oproščena dolžnosti pričevanja tudi proti drugim obdolžencem, če se izpovedba po naravi stvari ne da omejiti le nanje. Ob upoštevanju mnenja izvedenca (ne pa v nasprotju z mnenjem, kot je razumeti pritožbo zagovornice C. C.) se je preiskovalni sodnik pred zaslišanjem oškodovanke 21. 9. 2023 razumno oprl na tretji odstavek 236. člena ZKP, ki dovoljuje, da se mladoletno osebo, ki glede na svojo starost in duševno razvitost ne more razumeti pomena pravice, da ni dolžna pričati, vendarle zaslišati, če sodišče oceni, da je to v njeno največjo korist. Procesni zakon ne določa, da mora (preiskovalni) sodnik razloge za presojo, da je zaslišanje v največjo korist priče (mladoletne oškodovanke), navesti že v zapisniku o zaslišanju priče, kot bi bilo razumeti pritožbene navedbe. Preiskovalni sodnik je tosmerne razloge navedel v drugem odstavku na strani 3 sklepa III Kpr 28748/2023-320 z dne 3. 10. 2023, sodišče prve stopnje pa jih je razgrnilo tudi na strani 10 obrazložitve sedaj izpodbijanega sklepa, pri čemer je podanim razlogom (kot pravilnim, ne zmotnim) mogoče le pritrditi. Ker torej ni potrebno, da bi bili ti razlogi navedeni v zapisniku o zaslišanju priče, izpodbijani sklep pri razlogovanju o teh okoliščinah ni obremenjen s t. i. protispisnostjo kot (absolutno) bistveno kršitvijo določb kazenskega postopka po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP. Absurdno je naziranje zagovornice obtoženega C. C., da zaslišanje oškodovanke ni v njeno največjo korist, ker je obremenila vse štiri (zdaj) obtožence. Izkaže se torej, da je bilo zaslišanje priče E. E. opravljeno zakonito, tj. na podlagi tretjega odstavka 236. člena ZKP, zato ni osnove za izločitev zapisnika o zaslišanju, prepisa zvočnega posnetka zaslišanja ter slikovnega in zvočnega posnetka zaslišanja. Prav tako ni nobenega temelja za izločanje uradnih zaznamkov o zbranih obvestilih od mladoletne oškodovanke. ZKP v drugem odstavku 83. člena predvideva ekskluzijsko sankcijo za obvestila, ki so jih dale policiji osebe, ki so se v skladu s tem zakonom odrekle pričevanju (236. člen). Ker se mladoletna oškodovanka pričanju v skladu z 236. členom ZKP ni odrekla in se ni mogla odreči, njeno zaslišanje pa je bilo zakonito opravljeno, uradnih zaznamkov o zbranih obvestilih ekskluzija ne more zaobjeti, nasprotne pritožbene navedbe pa niso utemeljene.

6. Brez podlage so pritožbene navedbe, da bi bilo (glede na mnenje izvedenca, da je mladoletna oškodovanka sposobna "parcialno" razumeti pravni pouk, ki pritiče privilegirani priči) oškodovanko vendarle treba poučiti po drugem odstavku 236. členu ZKP. Pritožbeno sodišče je v tem postopku že odgovorilo, da bi bil tak pouk (ob poudarku, da oškodovanka ne glede na "parcialno" zmožnost razumevanja pouka vendarle ni sposobna predvidevanja oziroma razumevanja posledic) scela nesmiseln, hkrati pa za tosmerno (pritožbeno) vztrajanje obrambe v procesnem zakonu ni nobenega temelja. Enako velja za vztrajanje pri dolžnosti pouka po četrtem odstavku 236. člena ZKP. Izpodbijani sklep smiselno vsebuje v tej smeri vse potrebne razloge, nedvomno pa preiskovalni sodnik ni bil dolžan obrazlagati, zakaj pouka po drugem odstavku 236. člena ZKP ne bo podal, saj so razlogi za to očitno in jasno izhajali že iz njegove procesne odločitve, da postopa po tretjem odstavku 236. člena ZKP. Kot je nadalje pravilno pojasnilo že prvo sodišče, pa je še toliko manj razumno pričakovanje, da bi bilo mladoletno oškodovanko treba poučevati o tem, da je pričanje v njeno največjo korist. Gre za zakonski kriterij, ki ga mora upoštevati in presoditi sodišče, nikakor pa ne gre za vsebino pravnega pouka, ki bi ga bilo sodišče dolžno pojasniti priči. Zato je za odločitev o izločitvi dokazov irelevantna razprava oziroma ugotovitev izvedenca kliničnega psihologa, da oškodovanka celostno ni zmožna dojeti (niti) pomena pričanja v lastno korist, izpodbijani sklep pa s tem v zvezi ne more biti obremenjen z manjkom razlogov o odločilnih dejstvih. V luči ekskluzije dokazov je prav tako irelevantno vprašanje, kako oškodovanka (ne) razume pomen/a resnice. Gre za materijo, ki je esencialni predmet (dokazne) ocene verodostojnosti njene izpovedbe, ne pa za materijo odločanja o izločitvi dokazov. Pritožbeno razglabljanje v smeri, da E. E. niti ne bi smela biti zaslišana, saj gre za neverodostojno pričo, v postopku odločanja o (ne)izločitvi dokazov pač ne bo moglo obroditi sadov.

7. Neoporečni so razlogi sodišča prve stopnje, ki je v točki 12 izpodbijanega sklepa utemeljilo, zakaj stališča v sklepih Višjega sodišča v Ljubljani V Kp 10206/2020 z dne 13. 12. 2021 in Višjega sodišča v Mariboru V Kp 2979/2016 z dne 29. 8. 2017 v obravnavanem primeru niso uporabljiva. Razlagi prvega sodišča višje sodišče nima kaj dodati, ponovno pritožbeno sklicevanje zagovornice obtoženega C. C. na judikata, ki z dano procesno situacijo nista primerljiva, pa ni utemeljeno.

8. Povsem pravilno je sodišče prve stopnje zaključilo tudi, da ni razlogov za izločitev lastnoročnih zapisov mladoletne oškodovanke in njene rejnice F. F. (list. št. 158 in 167) ter zapisnika o zaslišanju priče F. F. v preiskavi in prepisa zvočnega posnetka njenega zaslišanja. Pisna komunikacija med oškodovanko in rejnico ne vsebuje izjav, ki bi jih oškodovanka opredmetila na zahtevo policije ali organa pregona, zato ekskluzijska sankcija za tovrstno dokazno gradivo, ki je nastalo neodvisno od aktivnosti organov kazenskega pravosodja, ni predvidena (čeprav gre za vsebino, ki naj bi bila obremenilne narave za mater oškodovanke), prav tako pa ni temelja za izločitev procesnega gradiva, ki se nanaša na zaslišanje F. F. Vprašanje "strokovne usposobljenosti" F. F. za postavljanje (pisnih) vprašanj mladoletni oškodovanki pa ponovno ni materija ekskluzijskih predlogov, temveč kvečjemu materija dokazne ocene (ne)verodostojnosti vsebine problematiziranih lastnoročnih zapisov. Enako velja za pritožbene očitke, da naj bi F. F. oškodovanki, ki je bila "vodena", zastavljala sugestivna vprašanja.

9. Skladno s kazenskoprocesno teorijo in dodobra utrjeno sodno prakso je nazadnje stališče sodišča prve stopnje, da iz spisa ni treba izločiti uradnih zaznamkov o zbranih obvestilih od G. G. in H. H., ki sta kot mati in sin sedaj obtožene A. A. privilegirani priči, tj. po 2. točki prvega odstavka 236. člena ZKP. Oba omenjena sta bila pred zaslišanjem v preiskavi poučena po drugem odstavku 236. člena ZKP in sta se pravni dobroti, da jima ni treba pričati zoper hčerko oziroma mamo, odpovedala. Posledično ni mogla nastopiti ekskluzijska sankcija po drugem odstavku 83. člena ZKP, saj je treba iz spisa izločiti le uradne zaznamke o zbranih obvestilih, ki so jih dale policiji osebe, ki so se v skladu s tem zakonom odrekle pričevanju (236. člen), za kar v dani procesni situaciji očitno ne gre. V obstoječi doktrini in judikaturi je bilo že ničkolikokrat izpostavljeno, da policija oseb ne zaslišuje in ne sme zasliševati kot prič, zato jim ni dolžna dajati pravnih poukov, vključno s pouki, ki se nanašajo na t. i. privilegirane priče. S tem nasprotna pritožbena izvajanja se posledično pokažejo kot neutemeljena.

10. Ker uveljavljani pritožbeni razlogi niso podani, uradoma preizkušane kršitve po petem odstavku 402. člena ZKP pa niso bile ugotovljene, je sodišče druge stopnje vse vložene pritožbe zavrnilo kot neutemeljene (tretji odstavek 402. člena ZKP).