Jedro

Na podlagi 5. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre-E), ki se je začel uporabljati 1. 2. 2017, se je spremenila določba 18. člena ZUPJS, po kateri se pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, kot premoženje ne šteje stanovanje, v katerem oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče ter katerega vrednost ne presega ali dosega višino 120.000 EUR. Povedano drugače to pomeni, da tožeča stranka materialni (finančni) pogoj izpolnjuje, saj vrednost stanovanjske hiše, katere solastnica je, ne dosega 120.000 EUR, izpolnjuje pa tudi ostale predpisane pogoje (v hiši živi in tam ima prijavljeno tudi stalno prebivališče).

Izrek

Tožbi se ugodi in se odločba Organa za brezplačno pravno pomoč Okrožnega sodišča v Mariboru, št. Bpp 309/2018 z dne 15. 3. 2018 odpravi ter se zadeva vrne temu organu v ponovno odločanje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano odločbo je bila zavrnjena prošnja tožeče stranke za dodelitev brezplačne pravne pomoči za postopek zaradi plačila odškodnine na stanovanjski hiši ter za odškodninski zahtevek za premične stvari. Tožena stranka je svojo odločitev utemeljila na ugotovitvi, da tožeča stranka ne izpolnjuje materialnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Ob uporabi določila prvega odstavka 27. člena Zakona o socialnovarstvenih prejemkih (ZSvarPre) v zvezi s 14. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) se brezplačna pravna pomoč, kljub dejstvu, da bi bili sicer glede na dohodke oziroma prejemke prosilca in njegovih družinskih članov izpolnjeni drugi pogoji za dodelitev le-te, ne odobri, če ima prosilec ali njegova družina oziroma družinski člani premoženje, ki se upoštevajo po ZSVarPre oziroma ZUPJS, ki dosega ali presega višino 48 osnovnih zneskov minimalnega dohodka (ki v skladu z določilom prvega odstavka 8. člena ZSvarPre znaša 297,53 EUR, torej premoženje dosega ali presega višino 14.281,44 EUR). Pri tem se kot premoženje ne upošteva stanovanje oziroma stanovanjska hiša, v kateri dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče do vrednosti primernega stanovanja in se kot premoženje upošteva razlika med posplošeno tržno vrednostjo tega stanovanja izračunana po metodologiji množičnega vrednotenja nepremičnin in vrednostjo primernega stanovanja (drugi odstavek 17. člena ZUPJS). Organ za brezplačno pravno pomoč ugotavlja, da ima tožeča stranka stalno prebivališče prijavljeno na naslovu ... Iz uradnih evidenc izhaja, da ima na istem naslovu prijavljeno stalno prebivališče tudi mož tožeče stranke, ki ga tožeča stranka ni navedla kot družinskega člana. Na podlagi navedb tožeče stranke in poizvedb opravljenih po uradni dolžnosti je organ za brezplačno pravno pomoč ugotovil, da sta tožeča stranka in njen mož solastnika vsak do 1/2 nepremičnine in sicer dela stavbe št. 703-1 k.o. ..., v kateri prebivata in katere vrednost je ob uporabi posplošene tržne vrednosti izračunane po metodologiji množičnega vrednotenja 110.562,00 EUR. Ugotovljeno je tudi, da se kot površina stanovanjske stavbe upošteva površina v izmeri 148,5 m2. Ob upoštevanju dvakratnika največje površine, določene s predpisom, ki ureja dodelitev neprofitnega stanovanja v najem, pri kateri ni plačila lastne udeležbe ali varščine (glede na dva družinska člana znaša ta 90 m2), znaša presežek primerne velikosti stanovanja 58,5 m2, kar pomeni, da ima tožeča stranka premoženje, ki se v skladu z določilom prvega odstavka 27. člena ZSVarPre v zvezi s 14. členom ZBPP upošteva pri ugotavljanju izpolnjevanja finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči in sicer v višini 43.554,68 EUR oziroma v primeru, če sodišče kot družinskega člana upošteva tudi moža tožeče stranke v višini 21.777,34 EUR.

2. Tožeča stranka s tožbo izpodbija navedeno odločitev in navaja, da zaradi nove gradnje kanalizacije in posega v okolje in prostor v letu 2016 stoji hiša na rizičnem področju (potencialna nevarnost, da vsaka ploha, dež zalije kletne prostore že dve leti), zaradi tega zavarovalnica ne zavaruje hiše proti povzročenim škodam. Hiša je danes zavarovana s protipoplavnimi vrečami, vsi zidovi so vlažni in plesnivi, omet odpada, stavbno pohištvo je uničeno, centralna kurjava je delno usposobljena. Sanacija hiše je brezpredmetna, ker se ponavlja vdor vode po posegu v okolje od leta 2016. Smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

3. Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

4. Tožba je utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporna odločitev tožene stranke, da se tožeči stranki ne odobri zaprošena brezplačna pravna pomoč iz razloga, ker ne izpolnjuje finančnega (materialnega) pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. 6. V zadevi ni sporno, da je tožeča stranka solastnica (do 1/2) stanovanjske hiše na naslovu ..., v kateri prebivata skupaj z možem in da ima na tem naslovu tudi stalno prebivališče. Sporna tudi ni vrednost stanovanjske stavbe izračunana po metodologiji množičnega vrednotenja, ki znaša 110.562,00 EUR. Upoštevaje določbo prvega odstavka 14. člena ZBPP, po kateri se materialni položaj prosilca in njegove družine ugotavlja glede na dohodke in premoženje oseb, ki se za namen ugotavljanja materialnega položaja pri uveljavljanju pravic iz javnih sredstev, poleg vlagatelja upoštevajo po zakonu, ki ureja uveljavljanje pravic iz javnih sredstev (torej po ZUPJS), tožena stranka po presoji sodišča materialni položaj tožeče stranke ni ugotovila pravilno. Na podlagi 5. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o socialnovarstvenih prejemkih (ZSVarPre-E), ki se je začela uporabljati 1. 2. 2017, se je namreč spremenila določba 18. člena ZUPJS, po kateri se pri ugotavljanju upravičenosti do denarne socialne pomoči in varstvenega dodatka, kot premoženje ne šteje stanovanje, v katerem oseba dejansko prebiva in ima prijavljeno stalno prebivališče ter katerega vrednost ne presega ali dosega višino 120.000 EUR. Povedano drugače to pomeni, da tožeča stranka materialni (finančni) pogoj izpolnjuje, saj vrednost stanovanjske hiše, katere solastnica je, ne dosega 120.000 EUR, izpolnjuje pa tudi ostale predpisane pogoje (v hiši živi in tam ima prijavljeno tudi stalno prebivališče).

7. Ker je po povedanem izpodbijana odločitev napačna, saj materialno pravo ni bilo pravilno uporabljeno, je sodišče tožbi ugodilo in na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1) izpodbijano odločbo odpravilo ter zadevo v skladu s tretjim odstavkom in ob smiselni uporabi četrtega odstavka citiranega člena vrnilo toženi stranki v ponovno odločanj. V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka ugotavljati tudi izpolnjevanje vsebinskega (objektivnega) pogoja po 24. člen ZBPP in nato ponovno odločiti o prošnji tožeče stranke. Zaprošena brezplačna pravna pomoč se namreč lahko odobri le v primeru kumulativnega izpolnjevanja tako finančnega kot tudi vsebinskega (objektivnega) pogoja.