Jedro

Zaradi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu ni več mogoče preprečiti prehoda lastninske pravice na novega lastnika in izvršbe kot takšne, saj je končana.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Dolžnica, ki sama nosi svoje pritožbene stroške, mora upniku v roku 8 dni po vročitvi tega sklepa povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 373,32 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku navedenega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo dolžničin predlog z dne 26. 10. 2022 za začasno zadržanje oziroma prekinitev izvršilnih dejanj (I. točka izreka). Upniku mora v roku 8 dni povrniti 247,50 EUR nadaljnjih izvršilnih stroškov (II. točka izreka).

2. Zoper ta sklep se dolžnica po pooblaščencu pravočasno pritožuje. Sklep izpodbija v celoti in iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v povezavi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju: ZIZ). V pritožbi se sklicuje na absolutno bistveno kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ. Izpostavlja, da je kot razlog za odlog izvršbe navedla sočasni tek kazenskega postopka I Kpd 53742/2021, vendar se sodišče prve stopnje do tega ni opredelilo. Končanje kazenskega postopka v korist dolžnice bi vplivalo na njen uspeh v izvršilnem postopku in predstavlja odločilno okoliščino, ki vpliva na izvršbo in na odlog izvršilnih dejanj. Nadalje navaja, da bi z nadaljevanjem izvršilnih dejanj ostala brez doma, njej in njeni družini pa bi bila povzročena socialna stiska. Upniku je predlagala odkup nepremičnine, ki je predmet izvršbe in ji je v interesu samo, da se zadeva čim hitreje reši. V kolikor bi se izvršba odložila, bi dolžnica v vmesnem času lahko uredila financiranje in svoj dom od upnika odkupila, podlage za nadaljevanje izvršbe pa ne bi bilo več. Opozarja, da je že večkrat dokazala, da upnik izrablja dejanja izvršbe, saj je želel na vsak način sanirati škodo na strehi, ki je ni bilo. Meni, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo 71. člen ZIZ, saj je podala vse relevantne navedbe, prav tako pa bi lahko uporabilo predmetno določilo po uradni dolžnosti in v izpodbijanem sklepu tega ni obrazložilo. V nadaljevanju se glede ustrezne obrazložitve odločbe sklicuje na 22. in 25. člen Ustave RS, 6. člen Evropske konvencije o človekovih pravicah ter na odločbe Ustavnega sodišča s številkami: Up 1273/09, Up-147/09, Up 184/98. Opozarja še, da ker je napačna odločitev o glavni stvari, je napačna tudi odločitev o stroških. Predlaga, da sodišče druge stopnje pritožbi ugodi in sklep sodišča prve stopnje spremeni v pozitivno odločitev. Priglaša pritožbene stroške.

3. Upnik A. A. v po pooblaščencu podanem pravočasnem odgovoru na pritožbo navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje pravilna, pritožba pa neutemeljena, zato naj se zavrne in sklep potrdi. Med odgovarjanjem na pritožbene očitke izpostavlja, da pri prodajani nepremičnini ne gre za dolžničin dom, temveč za hišo, ki je v 3. gradbeni fazi in dolžnica v njej ne stanuje, zato ni razlogov, da bi se izvršilna dejanja prekinjala. Postopek I Kpd 53742/2021 je ustavljen. Dolžnici s tem postopkom ne bo nastala nobena škoda, temveč škoda nastaja upniku, saj dolžnica ves čas neutemeljeno zavlačuje predmetni izvršilni postopek. Priglaša stroške pritožbenega odgovora.

4. Upnik B. B. na pritožbo ni odgovoril. 5. Pritožba ni utemeljena.

6. Sodišče druge stopnje uvodoma ugotavlja, da je dolžnica v predlogu z dne 26. 10. 2022, ki ga je sodišče prve stopnje (pravilno) vsebinsko obravnavalo kot predlog za odlog izvršbe, navajala zgolj, da zoper upnika A. A. pred Okrajnim sodiščem v Žalcu teče kazenski postopek zaradi poskusa nadaljevanega kaznivega dejanja izvršbe po prvem v zvezi s tretjim odstavkom 216. člena Kazenskega zakonika, zaradi česar prosi za začasno zadržanje oziroma prekinitev vseh izvršilnih dejanj v predmetnem postopku, saj ji bo v nasprotnem primeru nastala nepopravljiva škoda. Z navedbami: (-) da bo ostala brez doma, njej in njeni družini pa bi bila povzročena socialna stiska; (-) da je upniku predlagala odkup nepremičnine; (-) da bi si lahko uredila financiranje in svoj dom od upnika odkupila, podlage za nadaljevanje izvršbe pa ne bi bilo več, v kolikor bi se izvršba odložila; (-) da je večkrat dokazala, da upnik izrablja dejanja izvršbe, saj je želel na vsak način sanirati škodo škodo na strehi, ki je ni bilo, dolžnica širi svoje prvotne navedbe v predlogu z dne 26. 10. 2022, pri čemer pa ne pojasni zakaj teh navedb ni mogla podati že pred sodiščem prve stopnje, zato le-te predstavljajo nedopustne pritožbene novote (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ) in se sodišče druge stopnje do njih ne opredeljuje.

7. Pritožbeno ni izpodbijano, da je sodišče prve stopnje 3. 5. 2022 izdalo sklep o izročitvi dolžničinih lastnih 89/160 celote nepremičnin ID znak: parcela ... 547/12, parcela ... 547/13, parcela ... 547/8, parcela ... 547/10, parcela ... 547/9, parcela ... 546/3, parcela ... 546/12, parcela ... 546/9, parcela ... 570/1 in parcela ... 546/10 kupcu A. A. In nadalje, da je predmetni sklep postal pravnomočen 18. 8. 2022. 8. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da je sodišče prve stopnje dolžničin predlog zavrnilo, ker izvršbe ni več mogoče odložiti, saj zaradi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine kupcu ni več mogoče preprečiti prehoda lastninske pravice na novega lastnika in izvršbe kot takšne, saj je končana. Hkrati je tudi pojasnilo, da se dolžnica na zakonske predvidene razloge za odlog izvršbe ni sklicevala in je le pavšalno navedla, da ji bo nastala nepopravljiva škoda, brez obrazložitve kakršne koli škode.

9. S tem, ko pritožnica navaja, da se sodišče prve stopnje ni opredelilo do navajanega razloga za odlog izvršbe, smiselno uveljavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ, ki pa ni podana, saj je sodišče prve stopnje dolžnici pojasnilo, da zaradi pravnomočnega sklepa o izročitvi nepremičnine ni več mogoče odložiti izvršbe, ki je s tem končana. Hkrati je pojasnilo, da dolžnica zakonsko predvidenih razlogov za odlog izvršbe ne uveljavlja. S tem se je zadostno opredelilo do njenih navedb. Sodišče prve stopnje je glede na dolžničina navajanja v predlogu z dne 26. 10. 20221 v celoti obrazložilo svojo odločitev.2 To odločitev, ki ne nasprotuje izreku, pa je možno tudi v celoti preizkusiti. Zato tudi očitana absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 338. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP v povezavi s 15. členom ZIZ ni podana. Prav tako ne kršitev 22. in 25. člena Ustave RS in 6. člena EKČP, na katere se sklicuje pritožba. S tem je odgovorjeno na vse pritožbene navedbe, s katerimi se dolžnica sklicuje na neobrazloženost izpodbijanega sklepa. Glede na podano trditveno podlago in neizpodbijano dejstvo, da je sklep o izročitvi nepremičnin pravnomočen, je sodišče prve stopnje tudi pravilno uporabilo določbo 71. člena ZIZ, dolžničin predlog za odlog izvršbe pa utemeljeno zavrnilo.

10. Pritožnica stroškovno odločitev izpodbija v zvezi z odločitvijo o glavni stvari. Ker drugih trditev ni podala, je sodišče druge stopnje v tem delu opravilo zgolj preizkus odločitve po uradni dolžnosti in ugotavlja, da procesne kršitve niso podane, materialno pravo pa je bilo pravilno uporabljeno, pri čemer je odmerjena višina stroškov skladna z Odvetniško tarifo (v nadaljevanju: OT).

11. Po obrazloženem in ker ob preizkusu izpodbijanega sklepa po uradni dolžnosti v skladu z drugim odstavkom 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 15. členom ZIZ ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišče prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. Ker dolžnica s pritožbo ni uspela, sama nosi svoje pritožbe stroške, saj ji jih upnik ni neutemeljeno povzročil (šesti odstavek 38. člena ZIZ). Upnik je obrazloženo odgovoril na dolžničino pritožbo, zato so stroški v zvezi z njegovim odgovorom na pritožbo potrebni za izvršbo (peti odstavek 38. člena ZIZ). Skladno s priloženim stroškovnikom in OT, ti predstavljajo nagrado za sestavo odgovora na pritožbo (tar. št. 31/7 OT) v obsegu 500 odv. točk (upoštevajoč vrednost spornega predmeta v upnikovi izvršilni zadevi v znesku 16.760,05 EUR), slednje povečano za 2 % materialne stroške (tretji odstavek 11. člena OT) v obsegu 10 odv. točk (t. i. v pavšalnem znesku v višini 2 % od skupne vrednosti storitve do 1.000 odv. točk), oboje povečano za zahtevani 22 % DDV (2. člen OT). Ob upoštevanju vrednosti točke v znesku 0,60 EUR, mora dolžnica plačati upniku strošek za pritožbeni odgovor v skupnem znesku 373,32 EUR, in sicer v roku 8 dni po prejemu pisnega odpravka tega sklepa, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku tega roka dalje do plačila (prvi odstavek 299. člena in prvi odstavek 378. člena Obligacijskega zakonika). V presežku, v obsegu 100 odv. točk, je sodišče druge stopnje upnikovo stroškovno zahtevo zavrnilo, saj glede na vrednost spornega predmeta v njegovi izvršilni zadevi, do nagrade v tej višini ni upravičen.

1 Kar je povzeto v 6. točki obrazložitve tega sklepa. 2 Kar je povzeto v 8. točki obrazložitve tega sklepa.