Jedro

Kadar v sodnem postopku postavi izvedenca sodišče, so stroški izvedenine sodni stroški. Gre za izvirno obveznost države, ki jo zakon s plačilom predujma ter stroškov za izvedenca v celoti prevaljuje na stranke. To pomeni, da je odločitev o podlagi za višino nagrade izvedencu v rokah sodišča in ne stranke, ki je predlagala izvedbo oziroma zavarovanje tega dokaza.

V primeru, ko izvedensko delo opravlja strokovna institucija, se plačilo določi s pogodbo – dogovorom med sodiščem kot naročnikom in izvedencem (bodisi po njegovem ceniku bodisi po njegovem predračunu oziroma ponudbi). Izvedenčevo pravico do plačila stroškov in nagrade je v takih primerih mogoče presojati le po splošnih pravilih obligacijskega oziroma pogodbenega prava.

Izrek

I. Pritožbam se ugodi, izpodbijana sklepa se razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo o stroških postopka za zavarovanje dokazov.

Obrazložitev

1.V postopku zavarovanja dokazov pred izvedbo pravdnega postopka je sodišče prve stopnje z izpodbijanima sklepoma odločalo o stroških in nagradi postavljenemu izvedencu – strokovni instituciji iz tujine (K. O. GmbH iz Nemčije). Odločilo je, da se ji za opravljeno izvedeniško delo v oktobru 2011 povrnejo stroški in odmeri nagrada v priglašenem znesku 53.247,88 EUR (sklep na red. št. 98) in za izvedeniško delo v septembru 2011 v znesku 50.612,78 EUR (sklep na red. št. 99), kar vse se izplača iz predujma, ki sta ga založila predlagatelja. Tako je odločilo po ugotovitvi, da je strokovna institucija opravila del naloženega ji izvedenskega dela, predlagala priznanje nagrade po specificiranih stroškovnikih z dne 30. 9. 2011 in z dne 31. 10. 2011, ki sta ju v celoti (glede višine in priglašenih postavk) potrdila predlagatelja. Nagrado je odobrilo v priglašeni višini in navedlo, da slednja temelji na dogovoru med predlagateljema in izvedensko institucijo, ki je navedla okvirno ceno izvedbe storitve, in s predlagateljema ocenila končni skupni znesek stroškov na 175.612,78 EUR. Pri odmeri nagrade se je oprlo na 249. člen Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP).

2.Oba sklepa izpodbijajo z ločenimi pritožbami U. G. (prvi nasprotni udeleženec – z ločenima pritožbama zoper oba sklepa, v katerih navaja identične razloge), A. R. (drugi nasprotni udeleženec, ki vlaga skupno pritožbo zoper oba izpodbijana sklepa), A. L. (tretji nasprotni udeleženec, ki vlaga skupno pritožbo zoper oba izpodbijana sklepa) in A. S. (sedmi nasprotni udeleženec in predlagatelj po pridruženi zadevi, ki vlaga ločeni pritožbi zoper oba sklepa, vendar z identičnimi razlogi).

3.Prvi nasprotni udeleženec U. G. uveljavlja pritožbeni razlog bistvene kršitve določb pravil postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev sklepov in vrnitev zadeve v novo odločanje sodišču prve stopnje ter povračilo pravdnih stroškov. Po njegovih navedbah sta sklepa nezakonita. Za odločitev o priznanju stroškov v višini, ki je pogodbeno dogovorjena med predlagateljema in izvedencem, ni opore ne v zakonu ne v sklepu o postavitvi izvedenca v tem postopku. Če izvedenec ni sodni izvedenec, je nagrada predmet izrecnega dogovora med sodiščem kot naročnikom in izvedencem, ali se določi po vnaprej znanem ceniku oziroma v višini, ki se običajno plačuje za tako delo. Sklepa sta v nasprotju s sklepom o postavitvi izvedenca v tem postopku. Iz njega izhaja, da bi moral izvedenec predložiti stroškovnik in obvestiti sodišče, če bodo stroški presegali 20.000,00 EUR. Ker se izvedenec tega ni držal, mu nagrada v zahtevani višini ne gre. Sklepa sta neobrazložena, ker ni utemeljitve o obsegu dela in upravičenosti stroškov izvedenca. Račun z dne 31. 10. 2011 z listinsko dokumentacijo je v tujem jeziku. Zmotno je ocenjen kot stroškovnik. Ker ni prevodov, ni mogoče preveriti pravilnosti sklepov. Podana je absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Izjava predlagateljev, da bosta krila vse stroške izvedenca, ni pomembna. V sklepu navedena ocena stroškov (176.612,00 EUR) ni običajna za izvedeniško delo in prakso slovenskih sodišč. Izdani sklep o zavarovanju dokazov je puščal obseg izvedeniškega dela izvedencu samemu po predhodnem posvetu s predlagateljema. Sodišče bi moralo preverjati utemeljenost obsega izvedeniškega dela in upravičenost predvidenih stroškov in nagrade upoštevaje načelo ekonomičnosti tudi z vidika morebitne zlorabe procesnih pravic (z nepotrebnim obsegom dela in nenormalno visoko nagrado in stroški škoditi nasprotnim udeležencem). Z vlogami o predvidenih stroških in morebitno oceno cene izvedbe izvedeniškega dela, ki ni običajna, bi moralo seznaniti nasprotnega udeleženca, da bi že v teku postopka lahko uveljavljal svoje pravice. Ker tega ni storilo, je kršilo načelo kontradiktornosti, ki velja tudi v postopku za zavarovanje dokazov.

4.Drugi nasprotni udeleženec A. R. izpodbija sklepa iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena ZPP. Predlaga spremembo tako, da se nagrada za september in oktober odmeri in prizna skladno s Pravilnikom o sodnih izvedencih in cenilcih (v nadaljevanju: Pravilnik), kar presega, pa naj nosijo predlagatelji. Podredno se zavzema za razveljavitev sklepov in vrnitev zadeve v ponovno sojenje sodišču prve stopnje in plačilo pritožbenih stroškov z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Graja izbiro izvedenca. Najprej bi bilo treba preveriti, ali je mogoče najti domačega izvedenca, čigar stroški in nagrada bi bila upoštevaje Pravilnik bistveno nižja. Ni znano, kdo bo dokončno nosil stroške konkretnega postopka. Lahko bremenijo tudi pritožnika. Predlog predlagateljev za postavitev izvedenca iz tujine ne more iti v škodo pritožnika. Zato je treba stroške in nagrado odmeriti po Pravilniku, presežek naj trpita predlagatelja. Sprejeta odločitev je v nasprotju z načeli pravne varnosti, ker pritožniku ne ob prvotnem predlogu niti kasneje nista bila posredovana cenik ali druga pravna podlaga, da bi bilo mogoče preveriti ceno storitev izvedenca in zaradi visoke cene nasprotovati njegovi postavitvi. Obstaja bojazen, da je cena rezultat načrtnega dogovora med izvedencem in predlagateljema. Zato bi bilo treba preveriti vrednost primerljivih izvedeniških storitev. Podana je absolutna bistvena kršitev pravil postopka po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker je bil dokaz z izvedencem izveden, ne da bi bil pritožnik povabljen k izvedbi dokaza. Zaradi nasprotij med izrekom in obrazložitvijo glede navedb o predlagateljih je sklep obremenjen tudi z absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, ker se ga ne da preizkusiti.

5.Tretji nasprotni udeleženec A. L. v pritožbi uveljavlja vse zakonsko dopustne pritožbene razloge. Predlaga spremembo sklepov tako, da se nagrada in stroški odmerijo upoštevaje Pravilnik, v presežku naj se zahtevek zavrne. Podrejeno predlaga razveljavitev sklepov in vrnitev zadeve v ponovno odločanje sodišču prve stopnje. V obeh primerih naj se predlagateljema naložijo v plačilo njegovi stroški postopka s pripadajočimi zakonskimi zamudnimi obrestmi. Navaja, da sta sklepa nejasna, pomanjkljiva, nepopolna in ne vzdržita materialne presoje tako glede predlagateljev, postopkov, na katere se nanašata, zlasti pa glede obsega oziroma predmeta opravljenega dela in kriterijev za določitev nagrade in stroškov izvedenca. Ni znano, na čem temelji višina. Stroški so enormni. Postavlja se vprašanje izbire izvedenca. Njegov zahtevek glede dvomljive višine priznanih stroškov in nagrade bi bilo treba zavrniti oziroma vsaj preveriti vsebino in specifikacijo izdanega računa. Cenik ali druga pravna podlaga pritožniku nista bila posredovana. To je v nasprotju z načeli pravne varnosti. Cene izvedeniških storitev se ne da preveriti. Sodišče je nekritično sledilo z ničemer izkazanemu dogovoru o nagradi in stroških. Odločitev je povsem neobrazložena. Tudi ta pritožnik se sklicuje na 8. točko drugega odstavka 339. člena ZPP, češ da je bil dokaz izveden, ne da bi bil k izvedbi povabljen tudi pritožnik.

6.Pritožnik A. S. kot nasprotni udeleženec in predlagatelj izpodbija sklepa iz vseh pritožbenih razlogov ter predlaga njuno razveljavitev in ponovno odločanje pred sodiščem prve stopnje. Priglaša pritožbene stroške. Po njegovih navedbah je napačno ugotovljeno dejansko stanje o dogovoru med izvedencem in predlagateljema. Pritožnik kot predlagatelj z izvedencem ni sklenil nikakršnega dogovora. Sodišče mu ocene predvidenih stroškov izvedeniškega dela ni vročalo, tudi stroškovnika ne. Morebitni dogovor med predlagateljema in izvedencem ni veljavna podlaga za plačilo. Nagrada je predmet dogovora med sodiščem kot naročnikom in izvedencem, ali se določa po vnaprej znanem ceniku oziroma višini, ki se običajno plačuje za takšne storitve. Če obstaja dogovor o višini nagrade med pravdno stranko kot naročnikom in izvedencem, je v razmerju z izvedencem stranka in ne sodišče. Tak izvedenec nima položaja izvedenca in ne more zahtevati povračila stroškov in plačila nagrade po 249. členu ZPP. Gre za zasebno izvedeniško mnenje. Če bi pritožbeno sodišče v obravnavani zadevi vseeno štelo postavljenega izvedenca za sodnega izvedenca, bi bilo treba za višino nagrade uporabiti analogijo z 12. členom ZOdvT, po katerem drugačen dogovor za plačilo nagrade, sklenjen med stranko in izvedencem, ne more in ne sme biti kriterij za povračilo pravdnih stroškov od nasprotne stranke. Če bi tak dogovor v obravnavani zadevi sklenilo sodišče z izvedencem, pa ga ni, pa bi moralo pri odmeri nagrade upoštevati načelo ekonomičnosti postopka in dokazni postopek izpeljati s čim manjšimi in za ostale udeležence čim bolj predvidljivimi stroški (11. člen ZPP). Če bo prišlo do nadaljnjih postopkov, jih bodo nosile stranke skladno z načelom uspeha. Višina odmerjene nagrade v izpodbijanih sklepih presega razumne okvire. Posega v ustavno načelo enakosti pred zakonom. Pritožnik jih ni sposoben nositi. Z odmero mu je sodišče implicitno odreklo možnost pravnega varstva njegovih pravic, kršilo ustavno zahtevo po socialni državi (2. člen Ustave RS) in zahtevo po enakosti pred zakonom (14. člen Ustave RS).

7.Na vročeno pritožbo sta odgovorila predlagatelja H. B., d.o.o. in H. L. d.o.o. Navajata, da je bilo na očitke o izbiri konkretnega izvedenca odgovorjeno s sklepom z dne 29. 2. 2012. Sprva predlagani in imenovani izvedenec iz Slovenije je bil izločen. Tako obširna forenzika se do sedaj v Sloveniji še ni izvajala. Za izvedenstvo je bilo treba poiskati ustrezno usposobljeno institucijo, ki bi jo bila sposobna izvesti v doglednem času. Negotovo je, kakšni dokazi se bodo pri zavarovanju dokazov našli. Stroške tega postopka po 167. členu ZPP krijeta družbi predlagateljici. Razlog za visoke zneske izvedenin je iskati v naravi in obsegu zavarovanja. Obseg opravljenih ur je upravičen. Tarifa izvedenca je 200,00 EUR na uro, njegova siceršnja tarifa pa 400,00 EUR na uro. Torej so zneski izvedenin za 50 % manjši. Izvedenstvo s področja računalniške forenzike je visoko strokovno delo. Gre za tehnične postopke, ki so zaradi količine in tehničnih zapletov zelo dolgi in glede na obseg zadev upravičeni. Višje sodišče naj pritožbam ne ugodi. Upravičenost obsega stroškov izvedenin in ugovori nasprotnih udeležencev o pretiranosti stroškov in neskladnosti s Pravilnikom bodo predmet presoje pred rednim pravdnim sodiščem. Izdani sklepi ne bremenijo nasprotnih udeležencev. Gre za postopek predpravdnega zavarovanja dokazov. Načelo kontradiktornosti, morebitna vprašanja o zavarovanju dokazov ter z njimi povezanih stroškov bo del presoje v pravdnem in ne v tem postopku. Pravice nasprotnih udeležencev v njem niso bile okrnjene.

8.Pritožbe so utemeljene.

9.V obravnavanem postopku za zavarovanje dokazov pred pravdo je bila za izvedenca določena strokovna institucija iz tujine. Izbira izvedenca, vsebina in obseg dela je bila določena s sklepom o postavitvi z dne 18. 7. 2011 (red. št. 35 spisa), in sicer po izločitvi prvotno določene strokovne institucije iz Slovenije. Sklep je bil pritožnikom vročen. S tem jim je bila dana možnost, da se o izbiri izvedenca, vsebini in obsegu dela izjavijo. Kadar je izvedenec postavljen zunaj glavne obravnave in stranka ni imela možnosti, da se izjavi o izbiri, lahko zahteva izločitev v osmih dneh od prejema sklepa (člen 247/2 ZPP). Tudi drugi predlogi strank glede izbire izvedenca niso izključeni. Izbira izvedenca pa je v pristojnosti sodišča. Na predloge strank, ki jih slednje sicer lahko podajo, ni vezano. Namesto določenega izvedenca lahko vselej določi drugega (četrti odstavek 244. člena ZPP). Na sklep o postavitvi izvedenca ni vezano niti glede elementov, ki opredeljujejo vsebino in obseg dela. Pritožbeni očitki o nesmotrni in neupravičeni izbiri izvedenca iz tujine ter dvomi v njegovo strokovnost niso predmet presoje tega pritožbenega postopka. Iz podatkov spisa in izpodbijanih sklepov namreč izhaja, da je postavljena strokovna institucija (vsaj delno) že opravila izvedensko delo in zahtevala plačilo nagrade in stroškov, o čemer je sodišče odločalo z izpodbijanima sklepoma. Predmet pritožbene presoje v tem postopku je torej le pravilnost odmere stroškov in nagrade izvedencu.

10.Izvedenec ima pravico do povračila stroškov in nagrade glede na opravljeno storitev (prvi odstavek 249. člena ZPP). Izplača se iz predujma, ki ga je založila stranka, ki je predlagala izvedbo dokaza. Če predujem ni bil založen, ali ta ne zadošča, se stranki, ki je predlagala izvedbo dokaza, naloži v plačilo odmerjeni znesek v roku osmih dni (drugi odstavek 249. člena ZPP v zvezi s tretjim odstavkom 242. člena istega zakona). Za stroške, ki nastanejo v postopku za zavarovanje dokazov, ZPP nadalje v 167. členu izrecno določa, da jih krije tista stranka, ki je predlagala zavarovanje. Tako ne more biti dvoma, da bosta morali v obravnavanem primeru plačati stroške in nagrado postavljenega izvedenca družbi predlagateljici. Vendar pritožniki upravičeno opozarjajo, da je v obravnavani postopek združeno več postopkov različnih predlagateljev in z različno vsebino oziroma obsegom izvedeniškega dela. Vendar izpodbijana sklepa nimata jasnih razlogov o tem, na katero delo in v zvezi s katerimi predlogi za zavarovanje dokazov se nanašajo priznani stroški in odmerjena nagrada.

11.Pritožniki upravičeno grajajo tudi razloge, ugotovitve in odločitev sodišča, da je nagrada odmerjena na podlagi dogovora med izvedencem in predlagateljema.

12.Že naziranje, da se na ta način lahko določi višina nagrade v sodnem postopku postavljenemu izvedencu, je zmotno. Podatki spisa pa kažejo, da navedena ocena tudi nima opore v podatkih spisa in je v nasprotju z izdanim sklepom o postavitvi izvedenca.

13.Kadar v sodnem postopku postavi izvedenca sodišče, so stroški izvedenine sodni stroški. Gre za izvirno obveznost države, ki jo zakon s plačilom predujma (153. člen ZPP) ter stroškov za izvedenca (člen 243/3 v zvezi s členom 249/2 ZPP) v celoti prevaljuje na stranke. To pomeni, da je odločitev o podlagi za višino nagrade izvedencu v rokah sodišča in ne stranke, ki je predlagala izvedbo oziroma zavarovanje tega dokaza. Pri stranki, ki predlaga izvedenca, sodišče le preveri, ali bo zagotovila potrebna sredstva za izvedbo oziroma zavarovanje tega dokaza, saj se v nasprotnem primeru dokaz ne izvede (prvi in tretji odstavek 153. člena ZPP).

14.Iz podatkov spisa izhaja, da je sodišče prve stopnje že v sklepu o postavitvi izvedenca odločilo, da se bo nagrada odmerila po ceniku, ki ga izvedenec uporablja za izdelavo izvedeniških mnenj, ter mu naročilo, naj ga priloži mnenju. Hkrati mu je naložilo, naj v primeru, če oceni, da bo izdelava mnenja presegala 20.000,00 EUR, z delom ne začne, pač pa v postavljenem roku sodišče obvesti o predvideni ceni in predloži predračun, da ga bo predložilo predlagateljicama. Pravilno je torej upoštevalo stališča teorije in sodne prakse, da se v primeru, ko izvedensko delo opravlja strokovna institucija, plačilo določi s pogodbo – dogovorom med sodiščem kot naročnikom in izvedencem (bodisi po njegovem ceniku bodisi po njegovem predračunu oziroma ponudbi – členi 642 in naslednji Obligacijskega zakonika). Naziranje tistih pritožnikov, ki se zavzemajo za odmero nagrade po Pravilniku oziroma po analogiji z Zakonom o odvetništvu, je torej zmotno. Zakon o odvetniški tarifi je specialni zakon, ki se uporablja za odmero stroškov zastopanja po odvetniku, medtem ko Pravilnik velja le za izvedence, ki imajo status sodnega izvedenca (ki so skladno z zakonom imenovani s strani pristojnega ministrstva), za preostale izvedence, med katere spadajo tudi strokovne institucije, pa ne. Izvedenčevo pravico do plačila stroškov in nagrade je v takih primerih mogoče presojati le po splošnih pravilih obligacijskega oziroma pogodbenega prava (sklep VSL I Cp 1857/2002, tudi VSL Cst 84/2011; primerjaj tudi: Zobec, J., v: Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, 2. knjiga, Ljubljana 2006, stran 489).

15.Zavrniti je treba tudi pritožbene očitke tistih pritožnikov, ki menijo, da izvedenec sodišču ni posredoval cenika oziroma cene predvidenih stroškov. Njegov odgovor, ki vsebuje cenik in prvo oceno stroškov, je na list. št. 138 spisa, nadaljnja ocena stroškov na red. št. 61. Odveč so nadalje tudi pritožbeni očitki, da sodišče cene ni preverjalo ali skušalo imenovati drugega izvedenca. Po podatkih spisa je opravljalo poizvedbe pri Fakulteti za računalništvo v Ljubljani (primerjaj red. št. 62), a pri tem ni bilo uspešno.

16.Utemeljena pa je pritožbena graja vseh pritožnikov, da pri določanju cene izvedeniškega dela ni spoštovalo načela kontradiktornosti. Glede na konkretne okoliščine primera, ko v sklepu o postavitvi izvedenca še niso bila znana vsa izhodišča, ki bodo vplivala na odločitev sodišča o odmeri stroškov in nagrade izvedencu (cena njegovega dela), je zato podana uveljavljana absolutna bistvena kršitev pravil pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, ki je terjala razveljavitev sprejetih odločitev. Načelo kontradiktornosti je izraz ustavno zagotovljenega enakega varstva pravic v postopku (22. člen Ustave RS). Stranki mora biti zagotovljena pravica, da se izjavi o celotnem procesnem gradivu, ki je v sodnem postopku, in ki lahko vpliva na odločitev sodišča. V obravnavanem primeru pa sodišče niti s cenikom niti s predračuni izvedenca niti z izdanimi računi s specifikacijami ni seznanilo nasprotnih udeležencev, čeprav jih je sprejelo kot osnovo za svojo odločitev potem, ko sta jih odobrili družbi predlagateljici (ne pa tudi tretji predlagatelj, kot slednji opozarja v svoji pritožbi). Stroški obravnavanega postopka za zavarovanje in s tem tudi za izvedenca bodo glede na podane in v ta postopek združene predloge za zavarovanje dokazov res v pretežni meri bremenili družbi predlagateljici, kot navajata v odgovoru na pritožbo. Ker pa so stroški za zavarovanje dokazov pred pravdo pravdni stroški, ki se lahko uveljavljajo v pravdi, zaradi katere je bilo opravljeno zavarovanje dokazov (151. člen ZPP v zvezi z drugim odstavkom 167. člena ZPP), pritožniki upravičeno opozarjajo, da v končni posledici glede na uspeh v pravdi lahko prizadenejo tudi njih. Zato jim je treba pritrditi, da bi jih moralo sodišče že v tem postopku vsaj obvestiti o ceni, ki jo je sprejelo kot osnovo za plačilo stroškov in nagrade izvedencev in jim s tem dati možnost, da se o tem izjavijo. V tem obsegu je njihova pritožba v smislu kršenja pravice do izjave utemeljena. Druge kršitve načela kontradiktornosti, na katere se nekateri pritožniki sklicujejo (da niso bili povabljeni k izvedbi dokaza z izvedencem), pa bodo morali uveljavljati v pravdi ob izvedbi zdaj zavarovanega dokaza.

17.Pritožnikom je treba pritrditi, da sta oba sklepa obremenjena tudi z absolutno bistveno kršitvijo pravil postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Zaradi nejasnih razlogov o odločilnih dejstvih se ju ne da preizkusiti. Priložene specifikacije so v tujem jeziku. Iz njih ni razvidno, katero delo po sklepu o postavitvi izvedenca je bilo opravljeno in zaračunano ter po katerih kriterijih in v kakšni višini so bili priznani stroški oziroma odmerjena nagrada zanj.

18.Ugotovljenih procesnih kršitev pritožbeno sodišče ne more odpraviti samo. Zato je oba sklepa razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek sodišču prve stopnje (3. točka 365. člena ZPP).

19.V njem naj navedene kršitve odpravi. Nasprotne udeležence naj seznani z vlogami izvedenca oziroma cenikom, ki ga je sprejelo kot osnovo za določitev višine nagrade, s predračuni ter specifikacijami in računi za opravljeno delo, ki so že v spisu. Upoštevati bo moralo, da postopek teče v slovenskem jeziku (6. člen ZPP) in da morajo biti listine, sestavljene v tujem jeziku, priložene v overjenem prevodu (drugi odstavek 226. člena ZPP), opravljeno delo pa specificirano tako, da bo mogoče preizkusiti in ugotoviti, na katerega od predlogov za zavarovanje dokazov, združenih v spisu, se stroškovniki nanašajo. Nato naj o priglašenih stroških in nagradi izvedenca ponovno in celovito odloči. Pri tem naj upošteva tudi nadaljnje stroškovnike oziroma račune, ki so že v spisu, a o njih ob izdaji izpodbijanih sklepov še ni odločilo. Svojo odločitev naj pojasni z jasnimi in popolnimi razlogi.

20.Odločitev o pritožbenih stroških temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.