Jedro

Tožnik izpodbija sklep, s katerim je senat potrdil nabor tistih predmetov, ki se priznajo študentom, ki so se prepisali iz starega študijskega programa Hotelirstvo in turizem v študijski program Management turističnih destinacij. Ta akt pa nima značilnosti posamičnega akta, saj se ne nanaša na individualno določenega študenta, ampak na nedoločeno število študentov.

Izrek

I. Tožba se zavrže. II. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom na predlog komisije za študijske zadeve 1. stopnje potrdila nabor predmetov za priznanje tistim študentom, ki so se prepisali iz starega študijskega programa Hotelirstvo in turizem v študijski program Management turističnih destinacij. Priloga izpodbijanega sklepa je tudi priloženi nabor predmetov, ki se priznajo posebej za prvi, drugi in tretji letnik, pri čemer je navedeno, da imajo študenti, ki po starem programu Hotelirstvo in turizem niso uspeli zaključiti študija do zadnjega možnega roka (30. 9. 2016), možnost vpisati se v študijskem letu 2016/17 v prvi letnik bolonjskih programov in sicer bodisi a) Kulturni turizem (univerzitetni program, redni študij v Portorožu) ali b) Management turističnih destinacij (visokošolski strokovni program, izredni študij v Ljubljani).

2. Tožnik v tožbi in njenih dopolnitvah navaja, da je bil v prvi letnik na program Hotelirstvo in turizem vpisan v študijskem letu 2004/2005 takrat še Visoke šole za turizem v Portorožu. Do zaključka študija mu je nazadnje ostal še projekt v okviru strokovne prakse in diplomska naloga, kar pa je zaradi pomanjkanja motivacije postavil za nedoločen čas na stranski tir. Ostal je brez zaključka študija, saj se je star študijski program Hotelirstvo in turizem zaključil 30. 9. 2016. Potem pa je bilo objavljeno obvestilo o možnostih nadaljevanja študija predbolonjskih študentov, ki niso uspeli do roka zaključiti študij, na bolonjske študijske programe. Vpisal se je v prvi letnik izrednega študija, smer Management turističnih destinacij. Vendar pa, kdor je imel pri prejšnjem študijskem programu Hotelirstvo in turizem opravljene vse izpite, ni pa imel diplomske naloge, se je lahko po merilih za prehode vpisal v tretji letnik bolonjskega študijskega programa Management turističnih destinacij in tistemu so bili za prva dva letnika določeni trije diferencialni izpiti, v tretjem letniku pa še štirje izpiti. Komur pa je manjkal še kakršenkoli izpit, pa se je lahko vpisal le v prvi letnik in je po vpisu oddal prošnjo za priznavanje obveznosti iz starega študijskega programa. Nadalje tožnik pojasnjuje, da gre po njegovih ugotovitvah ob primerjavi predbolonjskega in bolonjskega učnega načrta večinoma za iste predmete z enako vsebino in se niso bistveno spremenili. Izpodbijani sklep se mu ne zdi pravičen, saj predstavlja kršitev načela enake obravnave enakih primerov. Rečeno mu je bilo, da lahko nosilci predmetov sami odločijo o priznavanju obveznosti in takoj je kontaktiral vse tiste nosilce predmetov, katerih vsebina se od časa, ko jih je poslušal, ni spremenila, a odgovori so bili povsod negativni. Predmetnik in učni načrti na bolonjskem študijskem programu Management turističnih destinacij so v veliki meri enaki predmetniku in učnim načrtom predbolonjskega programa Hotelirstvo in turizem. Nadalje tožnik navaja, kateri so tisti predmeti, ki v izpodbijanem sklepu niso navedeni, da se jih prizna, pa bi po njegovem mnenju morali biti. Tožena stranka je dne 14. septembra 2016 povzela informacije Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport o možnostih nadaljevanja študija študentov, vpisanih na študijski program Hotelirstvo in turizem, na bolonjske študijske programe, in dodala dodaten pogoj za prehod, to so opravljene vse obveznosti na starem študijskem programu, ta informacija pa je bila objavljena dva dneva pred iztekom roka za prijavo po merilih za prehode. Če tega dodatnega pogoja ne bi bilo, bi se lahko po merilih za prehode vpisal v tretji letnik bolonjskega študijskega programa. Vpis po merilih za prehode je potekal od 1. do 16. septembra in zato še toliko bolj bode v oči obvestilo fakultete dne 14. 9., da so dodaten pogoj za prehod v tretji letnik opravljene vse obveznosti po starem programu. V izpodbijanem sklepu je senat potrdil priznanje 11 predmetov, kar predstavlja le nekaj več kot tretjino obveznosti na bolonjskem študijskem programu. To je isto, kot da ponavlja celoten študij. Tožnik predlaga odpravo izpodbijanega sklepa.

3. Tožena stranka v odgovoru na tožbo navaja, da se je tožnik prvič vpisal pri njej v šolskem letu 2004/2005 v prvi letnik, nato se je zaporedoma vpisal še v drugi in tretji letnik, tretji letnik pa je osem let pavziral. Novela Zakona o visokem šolstvu iz leta 2004 je uvedla novo, tako imenovano bolonjsko strukturo za pridobitev visokošolske izobrazbe. Določen je bil rok, do katerega lahko študenti končajo prejšnje študijske programe in sicer najdlje do 30. 9. 2016. Tožnik do datuma 30. 9. 2016 ni opravil vseh obveznosti niti ni opravil zagovora diplomske naloge po starih visokošolskih programih. Manjkal mu je izpit Strokovna praksa in je imel možnost, da se v študijskem letu 2016/2017 po merilih za prehode vpiše v prvi letnik ter se mu glede na izpodbijani sklep omogoči priznanje izpitov za prvi letnik, po vpisu v višji letnik pa še za drugi in tretji letnik. Tožnik je 12. 10. 2016 vložil prošnjo za priznavanje znanja in spretnosti, pri čemer je komisija senata fakultete, pristojna za odločanje o tozadevnih primerih, individualno obravnavala vlogo tožnika in posamično vsebinsko primerjala vse predmete in učne načrte iz predmetnika vseh letnikov starih in novih bolonjskih programov ter tožniku priznala za prvi letnik pet izpitov. Tožnik se je zoper sklep z dne 26. 10. 2016 pritožil, drugostopenjski organ je prvostopenjski sklep odpravil in vrnil zadevo v ponovno obravnavanje. Prvostopenjski organ je nato odločil, da se odločitev prepušča nosilcu predmeta. Gre za izpita Osnove metodologije in statistike ter Ekonomija turističnih podjetij. Tožnik je torej v postopku pritožbe zoper priznavanje predmetov izkoristil dvostopenjsko odločanje. Tožba zoper izpodbijani sklep z dne 21. 12. 2016 pa po mnenju tožene stranke ni utemeljena in ne posega v pridobljene pravice ali koristi tožnika. Nadalje tožena stranka še navaja, da ima fakulteta avtonomno pristojnost, da določi pogoje za vpis. Predlaga, naj sodišče tožbo zavrne, tožniku pa naloži plačilo vseh stroškov upravnega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

4. Tožnik je podal na odgovor na tožbo še eno pripravljalno vlogo, v kateri navaja, da so merila za prehode med študijskimi programi podlaga za prehod za nadaljevanje študija za diplomante iz študijskih programov pred uvedbo bolonjskih študijskih programov. Nesprejemljiv je pogoj, da morajo biti opravljene vse obveznosti razen zagovora diplomske naloge. V tej pripravljalni vlogi tožnik predlaga, naj sodišče odloči o spremembah pogojev vpisa, da naloži fakulteti, da ga vpiše v tretji letnik, da naloži fakulteti, da tožniku povrne vso škodo in da mu plača stroške upravnega postopka.

K točki I izreka:

5. Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov:

6. Skladno s 1. členom Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) se v upravnem sporu zagotavlja sodno varstvo pravic in pravnih koristi posameznic oziroma posameznikov in organizacij proti odločitvam in dejanjem državnih organov, organov lokalnih skupnosti in nosilcev javnih pooblastil na način in po postopku, ki ga določa ta zakon, če za določeno zadevo ni z zakonom zagotovljeno drugo sodno varstvo. V upravnem sporu odloča sodišče o zakonitosti dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v pravni položaj tožnice oziroma tožnika, o zakonitosti drugih aktov pa odloča sodišče v upravnem sporu samo, če tako določa zakon (prvi odstavek 2. člena ZUS-1). To pa pomeni, da v upravnem sporu sodišče ni pristojno odločati o zakonitosti tistih aktov, ki nimajo značilnosti dokončnega upravnega akta in tudi ne o tistih aktih, ki ne posegajo v pravni položaj tožnika. Pri tem je skladno z drugim odstavkom 2. člena ZUS-1 upravni akt upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta. Torej sta lastnosti akta, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, med drugim tudi ti, da mora iti za posamični akt in se mora nanašati na pravice, obveznosti ali pravne koristi posameznika. Izraz posamični akt se nanaša na tiste pravne akte, ki pomenijo individualizacijo in konkretizacijo splošnih pravnih aktov. Za posamični akt je značilno, da se z njim odloča o individualni pravici, pravni koristi ali obveznosti določenega subjekta.

7. Iz tožbe je razvidno, da tožnik izpodbija sklep Senata Fakultete za turistične študije - Turistice, s katerim je senat potrdil nabor tistih predmetov, ki se priznajo študentom, ki so se prepisali iz starega študijskega programa Hotelirstvo in turizem v študijski program Management turističnih destinacij. Ta akt pa nima značilnosti posamičnega akta, saj se ne nanaša na individualno določenega študenta, ampak na nedoločeno število študentov. S tem aktom ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, torej točno določene, poimensko navedene osebe, ampak se z izpodbijanim aktom odloča o neopredeljenem številu tistih, na katere se izpodbijani akt nanaša. Torej izpodbijani sklep nima značilnosti upravnega akta, kot je opredeljen v drugem odstavku 2. člena ZUS-1. Izpodbijani sklep ima po mnenju sodišča naravo splošnega abstraktnega akta, saj se nanaša na nedoločeno število študentov.

8. Iz upravnega spisa in iz navedb tožene stranke v odgovoru na tožbo pa je razvidno, da se je pri tožniku na njegovo prošnjo za priznanje določenih predmetov odločalo tudi z odločbami, ki so se nanašale konkretno nanj, zato mu po mnenju sodišča možnost pravnega varstva ni bila onemogočena. Tako se na primer v upravnem spisu med drugim nahaja tudi odločba Univerze na Primorskem št. 0824-14/2017 z dne 12. 1. 2017, s katero pa je Senat Univerze na Primorskem ugodil pritožbi tožnika in odpravil sklep prvostopenjskega organa - Komisije za študijske zadeve Fakultete za turizem - Turistice, katerega predmet je priznanje točno določenih izpitov. Ta dva akta se nanašata konkretno na tožnika. Akt, ki pa ga tožnik izpodbija v tem upravnem sporu, pa ni take vrste akt, saj ni bil izdan konkretno tožniku, ampak se nanaša na nedoločeno število študentov in ne na konkretnega posameznika.

9. Ker torej izpodbijani sklep ni upravni akt oziroma akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu, je zato sodišče tožbo zavrglo na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Ker je sodišče tožbo zavrglo iz procesnih razlogov, se do vseh navedb strank v postopku ni posebej opredeljevalo.

K točki II izreka:

10. Obe stranki sta predlagali povrnitev stroškov postopka. Čeprav navajata "stroške upravnega postopka", iz vlog smiselno izhaja, da so mišljeni stroški upravnega spora. Ker je sodišče tožbo zavrglo, trpi skladno s četrtim odstavkom 25. člena ZUS-1 vsaka stranka svoje stroške postopka.