Jedro

Sodišče prve stopnje je pri odmeri preživnine za obdobje od vložitve predloga, torej za september 2024 do vključno junij 2025, določilo višji znesek preživnine, kot ga je za to obdobje zahtevala predlagateljica, s čimer je prekoračilo postavljeni predlog. Res je, da v sporih iz razmerij med starši in otroki velja poudarjeno načelo varstva koristi otroka (7. člen DZ), zaradi česar sme sodišče odločati preko postavljenega predloga, vendar le v primeru, če bi menilo, da predlagana preživnina posega v korist otroka. V konkretnem primeru pa prisojeni znesek preživnine zagotavlja ustrezno varstvo koristi otrok v smislu 7. člena DZ in meril iz 189. člena DZ.

Izrek

I.Pritožbi nasprotnega udeleženca se delno ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje v X. točki izreka spremeni tako, da se znesek zapadlih preživnin za obdobje od septembra 2024 do vključno februarja 2025 v višini 624 EUR nadomesti z zneskom 491 EUR (1.-6. alineja), za obdobje od marca 2025 do vključno junija 2025 v višini 577 EUR pa prav tako z zneskom 491 EUR (7.-10. alineja). II. V preostalem delu se pritožba nasprotnega udeleženca in v celoti pritožba predlagateljice zavrneta ter se v izpodbijanem in nespremenjenem delu potrdi sklep sodišča prve stopnje.

III.Vsak udeleženec nosi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlagateljičin primarni predlog (I) ter predlog za izdajo začasne odredbe (II). Mld. A. je zaupalo v skupno varstvo in vzgojo obema staršema (III), mld. B. pa v varstvu in vzgoji materi (IV) ter določilo, da je naslov stalnega prebivališča mld. A. na očetovem naslovu, kamor se vročajo tudi poštne pošiljke (V). V VI. točki izreka je uredilo način skupnega varstva in vzgoje glede sina A., v VII. točki izreka pa je določilo stike mld. B. z očetom. Določilo je preživninsko obveznost udeležencev postopka do mld. otrok ter način njene izpolnitve (VIII, IX). Nadalje je v X. In XI. točki izreka nasprotnega udeleženca zavezalo na plačilo zapadle preživnine za oba otroka od dneva vložitve predloga do vključno junija 2025. Kar sta udeleženca v podrejenem ter v nasprotnem predlogu zahtevala drugače, je zavrnilo (XII). Sklenilo je še, da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa (XIII) ter da udeleženca krijeta vsak svoje stroške postopka (XIV).

2.Zoper sklep sta se pritožila oba udeleženca postopka.

3.Predlagateljica vlaga pritožbo zoper odločitev v III., V., VI., IX., XI. in XII. točki izreka sklepa. Meni, da nasprotni udeleženec nima ustreznih starševskih kapacitet ter da je predlagateljica glede osebnostnih lastnosti, čustvene in razpoloženjske stabilnosti ter zmožnosti empatije bistveno primernejša za izvajanje starševske skrbi glede mld. A., zato bi ga moralo sodišče zaupati njej v varstvo in vzgojo. Nasprotni udeleženec ves čas favorizira A., kar je neprimerno. Predlagateljica je tista, ki za A. praktično v celoti skrbi glede prehrane, pranja, likanja in opravljanja nakupov.

Sodišče prve stopnje je prenizko ugotovilo obseg in višino potreb mladoletnih otrok. Predlagateljica ni v ničemer pretiravala, ko je stroške oblačil in obutve za otroka ocenila na 200 EUR mesečno. Prav tako tudi povprečni mesečni strošek prehrane za oba otroka v višini 200 EUR ni pretiran. Sodišče tudi ni imelo utemeljenih razlogov za dvom v njene navedbe glede stroškov za pralna in mehčalna sredstva. V okviru preživnine bi moralo sodišče priznati tudi izdatek za nakup novih računalnikov, igralne konzole (PlayStation) in iger. V osnovni izračun preživninskih obveznosti nasprotnega udeleženca bi moralo vključiti tudi strošek dopusta otrok na morju s predlagateljico. Dražji izleti in ekskurzije predstavljajo potreben in utemeljen strošek preživljanja obeh otrok. Mesečni strošek prevozov otrok ni pretiran. Prav tako imata otroka tudi v času, ko sta pri predlagateljici, pravico do priboljškov oziroma občasnih obiskov restavracij s hitro prehrano, slaščičarn, prehrane ob obisku bazena in podobno. Odločitev, da je predlagateljica sama dolžna v okviru svojega gospodinjstva in s svojimi prihodki kriti vse stroške dopusta, nakupa računalnikov, razvedrila ter obiskov restavracij s hitro prehrano in slaščičarn, ni pravilna. Nasprotni udeleženec je dolžan s primerno visoko preživnino otrokoma zagotoviti enak življenjski standard tudi v času, ki ga preživljata pri predlagateljici.

Sodišče prve stopnje je nepravilno porazdelilo breme preživljanja med udeleženca. Premoženjske zmožnosti nasprotnega udeleženca so najmanj desetkrat višje od predlagateljičinih, zato bi moralo sodišče razmerje pokrivanja potreb otrok določiti tako, da bi predlagateljica krila največ 10 % teh potreb.

4.Nasprotni udeleženec je na pritožbo predlagateljice odgovoril in predlaga njeno zavrnitev.

5.Nasprotni udeleženec vlaga pritožbo zoper IV., V., VII., VIII., IX., X., XI. in XIII. točko izreka sklepa zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, zmotne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev pravil postopka. Pritožbenemu sodišču predlaga: - da se IV. točka izreka sklepa spremeni tako, da se mld. B. zaupa v skupno starševstvo obema staršema (s stalnim prebivališčem na očetovem naslovu); - da se VII. točka izreka sklepa spremeni tako, da bosta skupno varstvo mld. B. starša izvajala tako, da bo mld. B. bival pri materi, stike z očetom pa bo imel po dogovoru z njim, o čemer bo mama obveščena (tudi poletne in medletne počitnice bo mld. B. preživljal pri enem ali drugem staršu, skladno z vsakokratnim dogovorom med staršema in B.), oziroma se spremeni VII. točka tako, da se poleg določenih stikov (vsak dan po šoli in vsako drugo soboto), stiki izvajajo tudi med šolskim letom po dogovoru z očetom, o čemer bo mama obveščena; - da se spremeni VIII. točka izreka sklepa tako, da je nasprotni udeleženec dolžan za preživljanje mld. B. plačevati od julija 2025 preživnino v višini 408 EUR; - da se spremeni IX. točka izreka tako, da se v drugem odstavku te točke znesek 602 EUR nadomesti z zneskom 502 EUR, znesek 132 EUR z zneskom 200,80 EUR, znesek 470 EUR z zneskom 301,20 EUR; - da se zneski 424 EUR oziroma zneski 577 EUR v točki X. izreka sklepa nadomestijo z zneskom 299 EUR; - ter da pritožba ne zadrži izvršitve sklepa.

Sodišče prve stopnje je pri odločitvi glede zaupanja mladoletnega B. v varstvo in vzgojo materi spregledalo, da je bilo njegovo počutje slabše pred odselitvijo iz skupnega doma. Iz zadnjih poročil SCOMS pa izhaja, da se je B. telesno okrepil in da se mu je povečala tudi motivacija za šolsko delo. Opazno je bilo tudi izboljšanje v času, ko je očeta obiskoval na njegovem domu dejansko vsak dan po šoli. Sodišče je stike B. z očetom določilo tako, da med šolskim letom potekajo tako, da gre mladoletni B. po šoli k očetu, kjer ga po koncu službe prevzame mati, ter vsako drugo soboto od 9. do 19. ure, med poletnimi in medletnimi počitnicami pa pri enem ali drugem staršu, skladno z vsakokratnim sprotnim dogovorom med staršema in ob upoštevanju želja otroka. Glede na tako pogoste, dejansko vsakodnevne stike mladoletnega B. z očetom je utemeljena odločitev, da stiki med šolskim letom poleg določenih terminov potekajo tudi po dogovoru med staršema. Ohlapneje določeni stiki so namreč primerni v primerih, ko sta starša zmožna medsebojnega sporazumevanja, kar v konkretnem primeru nedvomno velja, zato je lahko okvir stikov določen nekoliko bolj ohlapno.

Glede višine preživnine za B. in A. pritožba izpostavlja, da so bili stroški najemnine ocenjeni previsoko, prav tako pa so previsoki in neizkazani tudi obratovalni stroški v višini 250 EUR. Previsoko so ocenjeni tudi stroški za osebno in zobno higieno, razvedrilo ter šolske položnice. Pritožba meni, da je utemeljeno znižanje preživninskih potreb obeh otrok, in sicer pri B. za 200 EUR ter pri A. za 100 EUR. Glede porazdelitve preživninskega bremena oziroma preživninskih zmožnosti staršev pritožba opozarja, da sodišče prve stopnje ni pojasnilo, na podlagi katerih podatkov je ocenilo, da bi njegovi prihodki lahko znašali vsaj 2.600 EUR, še manj pa, kakšno metodologijo je uporabilo pri izračunu navedenega zneska. Sodišče je tudi neutemeljeno znižalo razpoložljivi mesečni prihodek za 244 EUR z utemeljitvijo, da naj bi predlagateljica dve tretjini kredita porabila za varščino in opremo najemniškega stanovanja. Sodišče je prav tako zmotno odločilo o preživninah za obdobje od vložitve predloga do vključno junija 2025, pri čemer je spregledalo, da je predlagateljica za obdobje od septembra 2024 do aprila 2025 zahtevala preživnino v višini 600 EUR za vsakega izmed otrok, nato pa od maja 2025 dalje za A. preživnino v višini 1.221 EUR in za B. v višini 1.388 EUR. Že iz tega razloga je odločitev v točkah X in XI nepravilna, saj je sodišče določilo preživnino, ki presega zahtevano, s čimer je zagrešilo bistveno kršitev pravil postopka. Poleg tega je sodišče nepravilno upoštevalo tudi delna plačila. Kot izhaja iz 43. točke obrazložitve sklepa, je sodišče izračunalo povprečje za 10 mesecev (za A. 109 EUR mesečno in za B. 109,40 EUR mesečno), kar pa je nato napačno upoštevalo pri B., saj je pri posameznem mesecu upoštevalo nižje delno plačilo od dejanskega. Preživnine, določene v višini 686 EUR (torej več od zahtevane), namreč ni znižalo za 109 EUR, temveč zgolj za 62 EUR.

6.Predlagateljica je na pritožbo nasprotnega udeleženca odgovorila in predlaga njeno zavrnitev.

7.Pritožba predlagateljice ni utemeljena, pritožba nasprotnega udeleženca je delno utemeljena.

8.Udeleženca sta starša dveh mladoletnih otrok, A., rojenega 2009, in B., rojenega 2011.

9.Sodišče prve stopnje je odločitev o zaupanju mladoletnih otrok sprejelo na podlagi celovito ugotovljenega dejanskega stanja in ob upoštevanju največje koristi obeh otrok. Pri tem se je utemeljeno oprlo tudi na mnenje CSD kot strokovnega pomočnika sodišča. CSD je v svojem mnenju, podanem na podlagi opravljenih razgovorov s staršema, ogleda materinega domovanja, pridobljenih poročil šole in strokovnih institucij ter razgovorov z otrokoma, predlagal, da se mld. B. zaupa v varstvo in vzgojo materi. Takšno stališče utemelji tudi na zaznanem neustreznem ravnanju očeta do B. Ob tem je že CSD poudaril, da zaupanje otroka enemu od staršev ne pomeni omejitve starševske skrbi drugega starša, saj starša o vseh pomembnih vprašanjih otrokovega razvoja še naprej odločata skupaj. Glede na navedeno tudi po presoji pritožbenega sodišča ni podlage za drugačno odločitev, kot jo predlaga oče v pritožbi, saj okoliščine konkretnega primera ne utemeljujejo skupnega starševstva za B. Ob tem ni mogoče prezreti, da ima B. tudi posebne zdravstvene potrebe (celiakija in alergija na laktozo), kar dodatno zahteva stabilno in zanj varno okolje, kot ga zagotavlja mati. Po drugi strani pa je CSD glede A., ob upoštevanju, da oče do njega ni ravnal nasilno, ter ob upoštevanju ugotovljenih odnosov in otrokovega jasno izraženega mnenja, predlagal skupno starševstvo. Takšni strokovni oceni je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo, saj je v največjo korist A., da oba starša enakovredno sodelujeta pri njegovem varstvu in vzgoji. Glede na vse navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje, da se md. B. zaupa materi, mld. A. pa obema staršema v skupno varstvo in vzgojo, pravilna in v skladu z največjo koristjo otrok, zato pritožbenim navedbam obeh staršev ni mogoče slediti.

10.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje stike uredilo obsežno in konkretno, in sicer tako, da mld. B. vsakodnevno po pouku preživlja čas z očetom do zaključka materine službe, ko ga prevzame mati ter vsako drugo soboto od 9ʰ do 19ʰ. Poletne in medletne počitnice pa B. preživlja pri enem ali drugem staršu, skladno z vsakokratnim sprotnim dogovorom med staršema, upoštevaje želje otroka. Ob takšni ureditvi, ki že sama po sebi zagotavlja širok obseg stikov, dodatno določilo, da stiki potekajo tudi po dogovoru, ni potrebno. Poleg tega je treba upoštevati, da je otrok star 15 let, kar pomeni, da je sposoben izraziti svoje želje in potrebe glede preživljanja časa z obema staršema. Že iz tega razloga se pričakuje določena stopnja prilagajanja in dogovarjanja med staršema v praksi.

11.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje na bistvene pritožbene navedbe glede potreb otrok že izčrpno odgovorilo. V obrazložitvi je jasno in argumentirano pojasnilo priznane stroške ter potrebe B. in A. ter razloge, zaradi katerih določenih stroškov ni priznalo oziroma jih ni priznalo v zatrjevani višini. Zato se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju sklicuje na razloge izpodbijane odločbe. Določitev višine preživnine ne predstavlja matematične operacije, temveč celovito vrednostno oceno otrokovih potreb. Sodišče prve stopnje je mesečne potrebe B. ocenilo na 880 EUR oziroma do februarja 2025 na 940 EUR, pri čemer je svojo odločitev ustrezno obrazložilo. Pritožbene navedbe te ocene ne omajajo. Res je, da tudi stroški dopusta sodijo med potrebe otroka in se med starša porazdelijo skladno z njunimi zmožnostmi, zato bi moralo sodišče prve stopnje upoštevati tudi ta strošek. Po drugi strani pa so nekatere druge postavke ocenjene previsoko (npr. strošek telefona). Gledano kot celota je ocenjena višina potreb otrok ustrezna in se giblje v okviru običajnih potreb otrok njune starosti, zato posamezne nepravilnosti pri odmeri posameznih stroškovnih postavk ne vplivajo na pravilnost končne odločitve.

12.Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo preživninske zmožnosti nasprotnega udeleženca ter ustrezno porazdelilo breme preživljanja med udeleženca. Pri tem je pravilno izhajalo iz stališča, da pojma dohodka in preživninske zmožnosti nista istovetna, saj za presojo ni odločilen zgolj formalno izkazan dohodek, temveč celotna pridobitna sposobnost zavezanca. Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je nasprotni udeleženec zaposlen v lastnem podjetju, iz katerega si izplačuje plačo v višini 1.300 EUR, pri čemer podjetje ustvarja dobiček. Poleg tega je bilo ugotovljeno, da je v letu 2023 kupil stanovanje, katerega lastništvo je kasneje prenesel na svojo mater. Navedene okoliščine tudi po presoji pritožbenega sodišča utemeljeno vzbujajo dvom v dejansko višino njegovih izkazanih dohodkov in kažejo, da njegove realne pridobitne zmožnosti presegajo zgolj formalno prikazano plačo. V primerih, ko zavezanec opravlja dejavnost preko lastne gospodarske družbe, ni odločilna zgolj višina izplačane plače, temveč tudi njegova dejanska možnost razpolaganja z dobičkom družbe oziroma vplivanja na višino lastnih prejemkov. Če zavezanec sam določa višino izplačil, je treba upoštevati tudi njegov potencialni dohodek. Ob takšnih ugotovitvah je sodišče prve stopnje utemeljeno ocenilo, da nasprotni udeleženec razpolaga oziroma bi lahko razpolagal z mesečnimi prihodki v višini najmanj 2.600 EUR. Takšna ocena ne predstavlja arbitrarnega zvišanja dohodka, temveč temelji na konkretnih in preverljivih dejstvih ter pomeni razumno in uravnoteženo presojo vseh relevantnih okoliščin. Pritožbene navedbe nasprotnega udeleženca, ki vztrajajo pri nižjem, formalno izkazanem dohodku, zato niso prepričljive, saj ne upoštevajo celovite presoje njegove pridobitne sposobnosti. Na drugi strani pa tudi pritožbene navedbe predlagateljice, da bi bilo treba njegove prihodke oceniti še višje, niso utemeljene, saj za takšno oceno ni zadostne podlage v ugotovljenem dejanskem stanju. Glede na navedeno pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo preživninske zmožnosti nasprotnega udeleženca ter na tej podlagi tudi pravilno odločilo o porazdelitvi preživninskega bremena.

13.Predlagateljica je predlagala plačilo preživnine od vložitve predloga do 30. 4. 2025 za vsakega od otrok v višini 600 EUR mesečno, od 1. 5. 2025 dalje pa za mld. B. v višini 1.388 EUR mesečno in in za mld. A. v višini 1.221 EUR mesečno. Sodišče razmerja med udeleženci postopka ne more urejati mimo predloga. Po določbi 196. člena DZ se preživnina določi v mesečnem znesku in za naprej, zahteva pa se lahko od dneva vložitve tožbe ali predloga za določitev preživnine. Sodišče prve stopnje je pri odmeri preživnine za obdobje od vložitve predloga, torej za september 2024 do vključno junij 2025, določilo višji znesek preživnine, kot ga je za to obdobje zahtevala predlagateljica, s čimer je prekoračilo postavljeni predlog. Res je, da v sporih iz razmerij med starši in otroki velja poudarjeno načelo varstva koristi otroka (7. člen DZ), zaradi česar sme sodišče odločati preko postavljenega predloga, vendar le v primeru, če bi menilo, da predlagana preživnina posega v korist otroka. V konkretnem primeru pa prisojeni znesek preživnine zagotavlja ustrezno varstvo koristi otrok v smislu 7. člena DZ in meril iz 189. člena DZ.

14.Na podlagi navedenega je pritožbeno sodišče pritožbi nasprotnega udeleženca delno ugodilo in v okviru njegovega predloga za mladoletnega B. za obdobje od septembra 2024 do vključno junija 2025, ob upoštevanju že plačanih zneskov po 109 EUR mesečno, znesek zapadlih preživnin v višini 624 EUR (1.-6. alineja) in znesek 577 EUR (7.-10. alineja) nadomestilo z zneskom 491 EUR. V preostalem delu je pritožbo nasprotnega udeleženca ter v celoti pritožbo predlagateljice zavrnilo in v izpodbijanem ter nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje (1. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

15.V družinskih postopkih sodišče odloča o stroških po prostem preudarku (drugi odstavek 55. člena ZNP-1). Glede na to, da je predlagateljica s pritožbo uspela le deloma, nasprotni udeleženec pa ni uspel, je pritožbeno sodišče odločilo, da vsak udeleženec nosi svoje stroške pritožbenega postopka.