Jedro

Odločanje o načrtu vzdrževanja in o poslu rednega vzdrževanja se šteje za posel rednega upravljanja.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu (I. in III. točka izreka) potrdi.

II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. V izpodbijanem delu odločbe je sodišče prve stopnje obdržalo v veljavi sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani VL 000/2017 z 18. 5. 2017 za glavnico 822,92 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29. 10. 2016 in glede izvršilnih stroškov 74 EUR. Tožencu je še naložilo, da mora v 8 dneh tožnici plačati 286,47 EUR pravdnih stroškov.

2. Zoper takšno sodbo se zaradi kršitve procesnih določb in zmotne uporabe materialnega prava pravočasno pritožuje toženec, ki predlaga razveljavitev ali spremembo sodbe. Pritožbeni razlogi bodo predstavljeni v nadaljevanju obrazložitve, skupaj z odgovorom nanje.

3. Tožeča stranka predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Ker vrednost spornega predmeta v obravnavani zadevi ne presega 2.000,00 EUR (gre torej za spor majhne vrednosti, v katerem se uporabljajo pravila 30. poglavja Zakona o pravdnem postopku; ZPP), se sme sodba izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava (1. odstavek 458. člena ZPP).

6. Bistveno kršitev določb pravdnega postopka pritožnik smiselno uveljavlja s pritožbeno grajo zavrnitve dokaznega predloga za zaslišanje “oseb, ki bi lahko potrdile ali ovrgle navedeno dejstvo“ (to je dejstvo, da je tožeča stranka plačala stroške sanacijskih del). Pritožbeno sodišče takšnega dokaznega predloga (pa tudi trditve) v vlogah tožene stranke ne najde. Smiselno očitana kršitev iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP torej ni podana. Pritožbeno sodišče tudi ni zaznalo kakšne od tistih kršitev iz 2. odstavka 339. člena ZPP, na katere v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP pazi po uradni dolžnosti.

7. Večji del pritožbene graje je namenjene vprašanju pravilne uporabe materialnega prava - presoje sodišča prve stopnje, kakšen je pomen ocene višine stroškov rednega vzdrževanja v sklepu etažnih lastnikov št. 2/2015 o spremembi načrta vzdrževanja objekta, s katerim so etažni lastniki upravniku naložili sanacijo „spodnjega roba fasade in cokla ter hidroizolacije okoli stanovanja ...“. Pritožnik se zavzema za razlago, da ocena stroškov načrtovanega vzdrževanja upravnika zavezuje oziroma pomeni, da lahko upravnik poskrbi za vzdrževanje zgolj v ocenjeni višini (konkretno: 3.000 EUR), če oziroma kolikor je vrednost del višja (v tej zadevi: 6.634,01 EUR), pa gre v presežku (torej za 3.634,01 EUR) za redno vzdrževanje, izvedeno brez soglasja ustrezne večine etažnih lastnikov.

8. Odločanje o načrtu vzdrževanja se, kot pravilno pojasnjuje sodišče prve stopnje, šteje za posel rednega upravljanja (3. odstavek 26. člena Stanovanjskega zakona; SZ-1). Enako velja za odločanje o konkretnem poslu rednega vzdrževanja (4. odstavek 25. člena SZ-1). Za posle v zvezi z rednim upravljanjem stvari je potrebno soglasje solastnikov, katerih idealni deleži sestavljajo več kot polovico njene vrednosti (2. odstavek 67. člena Stvarnopravnega zakonika; SPZ). V načrtu vzdrževanja etažni lastniki določijo vzdrževalna dela, ki se bodo opravila in način zagotavljanja denarnih sredstev z vplačili v rezervni sklad (2. odstavek 26. člena SZ-1).

9. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je kar 91,67 % večina etažnih lastnikov sprejela sklep št. 2/2015 o spremembi načrta vzdrževanja objekta, s katerim so etažni lastniki upravniku naložili sanacijo „spodnjega roba fasade in cokla ter hidroizolacije okoli stanovanja ...“. V sklepu je tudi dogovor o načinu zagotavljanja denarnih sredstev. Tak sklep predstavlja popolno in veljavno soglasje za izvedbo posla v zvezi z rednim upravljanjem. Ocena stroška (ki ni bistveni del odločitve etažnih lastnikov)1 je zgolj ocena, pomen ocene pa ne more biti in ni takšen, kot si to predstavlja pritožnik.

10. Pritožbeno sklicevanje na stališče v odločbi VSM (ne VS RS) I Cp 626/2017, da lahko sklep etažnih lastnikov nadomesti le sodna odločba, je nepotrebno. V zadevi, na katero se sklicuje pritožnik, je šlo za drugačno dejansko situacijo, ko ob začetku izvajanja posla rednega upravljanja ni bilo soglasja etažnih lastnikov, naknadno pa je upravnik soglasje pridobil. V obravnavani zadevi pa je upravnik ustrezno soglasje pridobil pravočasno, zato je tudi povsem nepotrebno sklicevanje na stališče, da lahko le sodna odločba nadomesti soglasje etažnih lastnikov, ko gre za posel, ki je nujen za redno vzdrževanje stvari (4. v zvezi z 2. odstavkom 67. člena SPZ).

11. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da toženec ni niti ustrezno trdil, še manj dokazal, da sanacijska dela ne bi bila izvedena ali da bi pri izvedbi prišlo do kakšnih napak. Kot je bilo pojasnjeno, je višje sodišče na takšne dejanske ugotovitve vezano. Pravilno je zato stališče sodišča prve stopnje, da sklep zbora lastnikov, da se poročilo o izvedbi spornih del ne sprejme2, toženca ne razbremenjuje obveznosti plačati ustrezni del izvršenih vzdrževalnih del. Pri pritožbenem povzemanju določb Pogodbe o upravljanju, SZ-1 in 461. člena Obligacijskega zakonika gre za nedovoljen poskus izpodbijanja dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje.

12. Neutemeljena je tudi pritožba zoper odločitev o pravdnih stroških. Tožeča stranka je uspela s 97,27 % od uveljavljanega tožbenega zahtevka. Gre za neuspeh z zelo majhnim delom zahtevka, zaradi katerega niso nastali posebni stroški, kar utemeljuje odločitev o stroških na podlagi 3. odstavka 154. člena ZPP. Pomislekov v ustavno skladnost določbe 3. odstavka 154. člena ZPP v luči pravice do pravnega sredstva pritožbeno sodišče nima.

13. Pritožba torej ni utemeljena. Ker tudi niso podani razlogi, na katere višje sodišče pazi po uradni dolžnosti, jo je v skladu s 353. členom ZPP zavrnilo in sodbo v izpodbijanem delu potrdilo. Ostale pritožbene navedbe (večinoma gre za ponavljanje istih stališč) odgovora ne terjajo (1. odstavek 360. člena ZPP).

14. Na podlagi 1. odstavka 154., 155. in 165. člena ZPP je višje sodišče odločilo, da pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka, saj toženec s pritožbo ni uspel, tožničini pritožbeni stroški pa ne predstavljajo potrebnih stroškov, saj pritožbeni odgovor glede na vsebino sodbe, pritožbe in odgovora v sporu majhne vrednosti ni v ničemer doprinesel k odločitvi pritožbenega sodišča. 1 Tudi Zakon o nepravdnem postopku (ZNP) v primeru nadomestitve soglasja, kadar med solastniki ni bilo doseženo soglasje o poslu v zvezi z rednim upravljanjem, ki je nujen za redno vzdrževanje stvari v solastnini, ne predvideva odločanja o (predvideni, ocenjeni) vrednosti posla. Sodišče odloči le o nadomestitvi soglasja in tem, v kakšnem sorazmerju nosijo solastniki stroške vzdrževanja (115. člen ZNP). 2 Ker so etažni lastniki želeli razlago energetskega svetovalca in nadzornika, saj so podvomili, ali bo sanacija res odstranila plesen. Razlago pa so naknadno tudi dobili.