Jedro

Zgolj z izpovedbo prič strokovnih ugotovitev izvedenca ni mogoče izpodbiti. Če se tožena stranka ni strinjala z ugotovitvami izvedenca, pa to tudi ne more biti razlog za angažiranje drugega izvedenca. Zgolj nestrinjanje tožene stranke z ugotovitvami izvedenca ne more opravičevati dokaznega predloga s postavitvijo še enega izvedenca.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se izpodbijana vmesna sodba potrdi.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano vmesno sodbo razsodilo, da je tožbeni zahtevek glede podlage utemeljen.

2. Zoper navedeno sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov pritožila tožena stranka. Predlagala je razveljavitev izpodbijane sodbe ter priglasila pritožbene stroške.

3. Tožeča stranka je navedbam v pritožbi nasprotovala ter predlagala potrditev izpodbijane vmesne sodbe. Stroškov odgovora na pritožbo ni priglasila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano vmesno sodbo (315. člen ZPP) ugotovilo, da je glede podlage utemeljen tožbeni zahtevek tožeče stranke, in sicer iz naslova poslovne odškodninske odgovornosti tožene stranke (prim. 239. člen OZ) ter stvarnih napak (prim. 633. do 640. člen OZ).

6. Odločitev sodišča prve stopnje temelji na izvedenem dokaznem postopku, v katerem je vpogledalo listine v spisu ter izvedensko mnenje z odgovori izvedenca na pripombe strank. Sodišče je ugotovilo, da je tožena stranka kršila Pogodbo št. 26/11/15 (v nadaljevanju: Pogodba), s katero se je zavezala za izdelavo in montažo mlina za mletje kamene moke iz apnenca, pripravljenega v kamnolomu U. Po Pogodbi je bila dogovorjena kapaciteta mlina 10 ton na uro, finost oziroma granulacija materiala podobna oziroma enaka, kot jo meljejo že obstoječi manjši mlini, naprava pa mora imeti CE znak (1. člen Pogodbe). Ugotovljeno je bilo, da mlin nima izjave o skladnosti niti CE oznake, standard SIST EN 1090-1 ni bil upoštevan (3. člen Pogodbe), pred pričetkom del tehnična dokumentacija ni bila predana naročniku (4. člen Pogodbe), pogodbeno določen rok končanja del 110 dni od podpisa Pogodbe je bil krepko prekoračen (6. člen Pogodbe), mlin ni povezan v računalniški nadzorni sistem SKADA (8. člen Pogodbe) in nima kapacitete 10 ton na uro (1. člen Pogodbe).

7. Tožena stranka ugotovitve in zaključke sodišča prve stopnje uvodoma graja z očitkom, da v dokaznem postopku niso bili zaslišani zakoniti zastopniki pravdnih strank in priče. Svoje trditve glede razlogov za zastoje pri delovanju mlina utemeljuje v ravnanju tožeče stranke same, ki je v mlin dovajala prevlažen material, o čemer bi lahko izpovedale predlagane priče, ki so opravljale intervencijo dne 11.8.2016. Višje sodišče navedbam tožene stranke ne sledi. Predvsem se je tožena stranka na naroku, na katerem je sodišče prve stopnje sprejelo odločitev, da angažira izvedenca pred zaslišanjem strank in prič, s tako odločitvijo strinjala. Tudi sicer pa vprašanje (pre)vlažnega materiala ne more biti odločilnega pomena. Dokazni postopek je namreč nedvoumno potrdil, da do zaustavitve mlina ni prihajalo zaradi vlažnosti materiala, temveč zaradi napačnega projektiranja oziroma načrtovanja mlina. Tožeča stranka predhodno ni bila seznanjena, da bi moral biti material sušen, niti kaj takega iz Pogodbe ne izhaja. Iz Pogodbe je tudi razvidno, da se bo mlel material iz kamnoloma, kot ga meljejo drugi obstoječi mlini, ki pa z enakim materialom niso imeli težav, čeprav prav tako niso uporabljali sušenega materiala. Zaradi tega je bilo v zvezi z vlažnostjo materiala povsem odveč kakršnokoli zasliševanje strank in prič.

8. V zvezi s pritožbenimi navedbami, da je izvedenec ogled opravil eno leto po tem, ko je tožeča stranka sama opravila večje posege v mlin, višje sodišče ugotavlja, da to sicer drži, vendar odločitev zaradi tega ni nepravilna. Tožeča stranka je po podatkih iz spisa posege opravila zato, ker tožena stranka napak, ki jih je sprva odpravljala, kasneje ni hotela več odpravljati (trdila je namreč, da mlin nima stvarnih napak, pač pa tožeča stranka uporablja moker vhodni material namesto sušenega). Tudi sicer je vsak ogled, ki je opravljen v postopku pred sodiščem, že po logiki stvari časovno oddaljen. Vendar pa to ne more pomeniti, da je zgolj zato neuporaben ali da je zgolj zato izvedensko mnenje, ki temelji na takšnem ogledu, napačno.

9. Vprašanje lastništva, ki ga tožena stranka pritožbeno izpostavlja v zvezi s podpisom primopredajnega zapisnika, ne more biti relevantno za vprašanje, ali je mlin imel stvarne napake ali ne. Tožena stranka je mlin izročila tožeči stranki, (svoje) lastninske pravice na mlinu pa ne uveljavlja. Navedbe glede garancije in poizkusne ter redne proizvodnje pa so nedovoljena pritožbena novota (337. člen ZPP), ki je višje sodišče ne sme upoštevati.

10. Tožena stranka sodišču prve stopnje neutemeljeno očita neugotovljeno dejstvo glede datuma podpisa Pogodbe (kar je pomembno zaradi roka izpolnitve obveznosti, ki teče od podpisa Pogodbe). V 11. točki obrazložitve izpodbijane sodbe je podrobno pojasnjeno, kdaj je katera od pravdnih strank podpisala Pogodbo (in zakaj z različnimi datumi). Datum podpisa izhaja tudi iz 1. člena Aneksa št. 26/11/15 z dne 30.12.2015. Zapis v Aneksu ni nejasen, kot to trdi pritožba, saj je izrecno navedeno, da je datum podpisane Pogodbe 29.11.2015 in ne 29.12.2015. Zakaj na podlagi besedne zveze ...“datum podpisane pogodbe, ki je 29.11.2015 in ne 29.12.2015“ ne bi bilo mogoče ugotoviti, kaj sta se stranki dogovorili, pritožba ne pojasni. Tožena stranka pa tudi sicer ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je pogodbeni rok (krepko) prekoračila, pač pa le, da ni ugotovilo (pravilnega) datuma podpisa Pogodbe.

11. Glede pridobitve znaka CE in priključitvijo mlina na sistem SCADA, pritožba zgolj pavšalno navaja, da sodba v zvezi s tem nima zaključkov, kar ne drži. Sodišče prve stopnje je v zvezi z izpolnitvijo 8. člena Pogodbe (obveznosti tožene stranke, da je naprava povezana v SCADA) na podlagi izvedenskega mnenja ugotovilo, da tožena stranka mlina ni povezala v računalniški nadzorni sistem SCADA. Tožena stranka v pritožbi ponavlja, da tožeča stranka uporablja operacijski sistem Windows XP in Simens Scado, ne izpodbija pa, da je tožeča stranka že v postopku na prvi stopnji izrecno opozarjala, da v Pogodbi ni določeno (niti ni bila opozorjena), da mora imeti nov operacijski sistem. Da mlin nima izjave o skladnosti niti CE oznake (niti ni bil upoštevan standard SIST EN 1090-1), pa je ugotovil že izvedenec in sodišče prve stopnje to ugotovitev povzelo v obrazložitvi sodbe (v 15. točki obrazložitve).

12. Razlogi, zaradi katerih se zastopnik tožene stranke ni udeležil ogleda (bolj natančno: je ogled predčasno zapustil), ne morejo biti relevantni. Tožena stranka tudi sicer ni navedla pravne podlage za trditev, da bi morale biti opravljene tri meritve, ne le ena, kar naj bi tudi bil razlog, zaradi katerega je zastopnik tožene stranke štel, da meritve niso opravljene po merilih meroslovja in je zato ogled predčasno zapustil. Pritožba ne izpodbija, da je bilo pogodbeno dogovorjeno, da mora mlin mleti kameno moko iz apnenca, pripravljenega v kamnolomu Ušenišče, in sicer enake oziroma podobne granulacije, kot jo meljejo že obstoječi mlini. Zakaj bi za ugotovitev, ali mlin deluje v skladu s pogodbenimi določili, morale biti opravljene tri meritve (suhega, vlažnega, mokrega materiala), pritožbeno ni pojasnjeno. Že sodišče prve stopnje navaja (in tega pritožba ne izpodbija), da tožena stranka ni dokazala, da bi tožečo stranko seznanila, da ne sme uporabljati mokrega materiala, surova granulacija pa mora biti 4.24 mm. Neizpodbita je ostala tudi ugotovitev, da tožena stranka pred sklenitvijo Pogodbe ni pogojevala vlažnosti materiala oziroma tožeči stranki sporočila, da mora vhodni material sušiti (niti ni kaj takega v Pogodbi zapisano), enako pa velja za ugotovitev, da tudi drugi obstoječi mlini ne uporabljajo sušenega materiala. Različne meritve različno vlažnega materiala zaradi tega niso bile potrebne.

13. Glede ugotovljenih kapacitet mlina pritožba opozarja, da ni razumljivo, zakaj je imel popravljen mlin ob meritvi nižjo kapaciteto kot dobavljen: tožeča stranka je trdila, da je imel kapaciteto 8 ton namesto 10, izvedenec je ugotovil, da le 5 ton, priče, ki jih je predlagala tožena stranka, pa naj bi izpovedale, da je mlin pri preizkusih izdelal več kot 10 ton. Vprašanje (ne)doseganja pogodbeno dogovorjene kapacitete je le ena od napak, ki jih ima sporni mlin. Zato za odločitev točna kapaciteta mlina (8 ali 5 ton) niti ni bistvenega pomena. Toda, tudi v primeru, da bi priče dejansko potrdile navedbe tožene stranke, da je mlin imel pri preizkusih kapaciteto 10 ton, zgolj z izpovedbo prič strokovnih ugotovitev izvedenca ne bi bilo mogoče izpodbiti. Če se tožena stranka ni strinjala z ugotovitvami izvedenca, pa to tudi ne more biti razlog za angažiranje drugega izvedenca. Zgolj nestrinjanje tožene stranke z ugotovitvami izvedenca ne more opravičevati dokaznega predloga s postavitvijo še enega izvedenca, saj bi to pomenilo zavlačevanje postopka. Iz povzetega izvedenskega mnenja ne izhaja noben dvom v pravilnost izvedenčevih ugotovitev, njegovih ugotovitev pa tudi pritožbena ponavljanja dotedanjih navedb ne morejo omajati. Tudi vsebinsko gledano izvedensko mnenje z dodatnimi pojasnili ni bilo takšno, da bi zahtevalo postavitev novega izvedenca.

14. Glede 10. člena Pogodbe, kjer so navedene posledice nedoseganja parametrov, pritožba sicer utemeljeno opozarja, da se sodišče prve stopnje do njenih navedb ni opredelilo. To pa ne pomeni, da je zaradi tega odločitev nepravilna. 10. člen Pogodbe daje tožeči stranki izbirno pravico, da dobavljeno opremo vrne, če izvajalec tudi v dodatnih 30 dneh ne doseže pogodbenih parametrov. Pogodba torej ne določa, da to mora storiti oziroma, da je to pravico dolžan izkoristiti. Glede na to, da je tožeča stranka na svoje stroške odpravljala napake, je očitno, da te opcijske pravice ni želela izkoristit, kar pa ne pomeni, da so s tem izključene pravice, ki jih ima po določbah OZ.

15. Višje sodišče je s tem odgovorilo na pritožbene navedbe, ki so relevantne za presojo pravilnosti izpodbijane sodbe (1. odstavek 360. člena ZPP). Ker je ugotovilo, da izrecno uveljavljeni pritožbeni razlogi niso utemeljeni, niso pa podane niti kršitve, na katere pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP), je pritožbo zavrnilo in materialnopravno pravilno vmesno sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

16. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo (3. odstavek 165. člena ZPP).