Jedro

Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da je prav konkretna in natančna opredelitev pravnega vprašanja bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije, podana obrazložitev pa se mora nanj tudi problemsko in silogistično osredotočati. Šele tako popoln predlog namreč omogoča revizijskemu sodišču, da opravi presojo zatrjevane pomembnosti vprašanja tudi v sistemskem pogledu, glede pomena za pravni red in sodno prakso. Predlog za dopustitev revizije teh zahtev ne izpolnjuje. Toženec ne opredeli niti enega spornega pravnega vprašanja, o katerem naj Vrhovno sodišče odloči. V pretežni meri zgolj ponavlja pritožbene navedbe, ki jim doda fragmentirane in normativno nekonkretizirane trditve o domnevnih napakah sodišča druge stopnje pri navajanju opravilne številke in pozivanju k mediaciji ter posplošene očitke o njegovi pristranskosti. Z nosilnimi razlogi sodišča druge stopnje o jasnosti in določnosti pravnega pouka, dvakrat ponovljeni napaki pri vlaganju pritožbe, dolžni skrbnosti ter razumevanju slovenskega jezika, pa se toženec konkretizirano ne sooči.

Izrek

I.Plačilni nalog za plačilo sodne takse II DoR 89/2025 z dne 10. 3. 2025 se razveljavi.

II.Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je s sodbo in sklepom odločilo o zahtevkih pravdnih strank po tožbi in nasprotni tožbi. Zoper odločitev sta se pritožili obe pravdni stranki. Pritožbo toženca je sodišče prve stopnje s sklepom zavrglo kot prepozno. Zoper navedeni sklep je toženec vložil pritožbo.

2.Sodišče druge stopnje je z isto odločbo odločilo o toženčevi pritožbi zoper sklep o zavrženju njegove pritožbe in tožničini pritožbi zoper odločitev o njenem tožbenem zahtevku. Obe pritožbi je zavrnilo in potrdilo izpodbijani odločbi sodišča prve stopnje.

3.Zoper odločitev sodišča druge stopnje o pritožbi zoper sklep o zavrženju njegove pritožbe je toženec vložil predlog za dopustitev revizije. Navaja, da je pritožbo poslal pravočasno, vendar jo je pomotoma poslal na Višje sodišče, namesto na Okrajno sodišče v Ljubljani. Sklicuje se na deseti odstavek 112. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in pojasnjuje, da ni imel pooblaščenca, nima pravne izobrazbe, ni slovenski državljan in slovenščina ni njegov materni jezik, poleg tega pa sta navedbi v pravnem pouku "pri tem sodišču" in "bo odločalo višje sodišče" lahko zavajajoči. Sodišču druge stopnje očita pristranskost, saj je storilo več napak v postopku, medtem ko njegove pomote ne dopušča. Zatrjuje kršitev pravic iz 14., 15. in 21. člena Ustave RS. Pravno pomembnega vprašanja ne oblikuje.

K I. točki izreka:

4.Vrhovno sodišče je v skladu s 34. členom Zakona o sodnih taksah (v nadaljevanju ZST-1) poslalo tožencu kot taksnemu zavezancu plačilni nalog za plačilo sodne takse za predlog za dopustitev revizije v znesku 85,00 EUR. Toženec je pravočasno podal predlog za oprostitev plačila sodne takse, ki ga je Vrhovno sodišče skladno s prvim odstavkom 12. člena ZST-1 odstopilo v odločanje sodišču prve stopnje. Sodišče prve stopnje je s sklepom IV P 312/2021 z dne 31. 3. 2025 toženca v celoti oprostilo plačila sodnih taks v revizijskem postopku. Ker ob tem na podlagi prvega odstavka 14.a člena ZST-1 ni hkrati tudi razveljavilo že izdanega plačilnega naloga, je to skladno z navedeno določbo storilo Vrhovno sodišče.

K II. točki izreka:

5.Predlog ni popoln.

6.ZPP v 367.a členu določa, da Vrhovno sodišče dopusti revizijo, če je mogoče pričakovati odločitev o pravnem vprašanju, ki je pomembno za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. V četrtem odstavku 367.b člena ZPP je določeno, da mora predlagatelj v predlogu za dopustitev revizije natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče druge stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse. Po petem odstavku 367.b člena ZPP mora predlagatelj revizije, če se sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča ali sodišč druge stopnje, navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb, na katere se sklicuje, pa mora predložiti, če te niso javno objavljene. Če teh zahtev stranka ne izpolni, se predlog za dopustitev revizije zavrže (šesti odstavek 367.b člena ZPP).

7.Vrhovno sodišče je že večkrat poudarilo, da je prav konkretna in natančna opredelitev pravnega vprašanja bistvena sestavina predloga za dopustitev revizije, podana obrazložitev pa se mora nanj tudi problemsko in silogistično osredotočati. Šele tako popoln predlog namreč omogoča revizijskemu sodišču, da opravi presojo zatrjevane pomembnosti vprašanja tudi v sistemskem pogledu, glede pomena za pravni red in sodno prakso. Predlog za dopustitev revizije teh zahtev ne izpolnjuje. Toženec ne opredeli niti enega spornega pravnega vprašanja, o katerem naj Vrhovno sodišče odloči. V pretežni meri zgolj ponavlja pritožbene navedbe, ki jim doda fragmentirane in normativno nekonkretizirane trditve o domnevnih napakah sodišča druge stopnje pri navajanju opravilne številke in pozivanju k mediaciji ter posplošene očitke o njegovi pristranskosti. Z nosilnimi razlogi sodišča druge stopnje o jasnosti in določnosti pravnega pouka, dvakrat ponovljeni napaki pri vlaganju pritožbe, dolžni skrbnosti ter razumevanju slovenskega jezika (7., 8. in 9. točka obrazložitve izpodbijane odločbe), pa se toženec konkretizirano ne sooči.

8.Glede na navedeno Vrhovno sodišče ocenjuje, da je predlog zaradi neizpolnjevanja zahtev iz četrtega odstavka 367.b člena ZPP nepopoln, zato ga je na podlagi šestega odstavka 367.b člena ZPP zavrglo.

Sestava senata in glasovanje:

9.Vrhovno sodišče je odločalo v senatu, navedenem v uvodu sklepa. Odločitev je sprejelo soglasno (sedmi odstavek 324. člena ZPP).

-------------------------------

1Npr. sklepi Vrhovnega sodišča RS II DoR 301/2022 z dne 3. 11. 2022, II DoR 541/2020 z dne 6. 1. 2021, II DoR 382/2019 z dne 5. 9. 2019 in II DoR 341/2019 z dne 5. 9. 2019.

RS - Ustava, Zakoni, Sporazumi, Pogodbe

Zakon o pravdnem postopku (1999) - ZPP - člen 367b, 367b/4, 367b/6

Zakon o sodnih taksah (2008) - ZST-1 - člen 14a, 14a/1

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.