Jedro

Pri prekrških zoper varnost javnega prometa hitri postopek med drugim ni dovoljen, če je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v številu, zaradi katerega se po zakonu storilcu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (peta alineja drugega odstavka 52. člena ZP-1).

Izrek

I. Zahtevi za varstvo zakonitosti se ugodi, plačilni nalog z dne 10. 7. 2010 se glede prekrška po točki b tretjega odstavka 130. člena ZVCP-1 in v odločbi o enotni globi razveljavi ter se zadeva v tem obsegu vrne prekrškovnemu organu v nadaljnji postopek.

II. Globa 120,00 EUR, določena za prekršek po tretjem odstavku 60. člena ZVCP-1, se izreče.

Obrazložitev

A. 1. Postaja prometne policije Lenart (prekrškovni organ) je dne 10. 7. 2010 S. P. izdala plačilni nalog, zaradi prekrškov po točki b tretjega odstavka 130. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (v nadaljevanju ZVCP-1) in po tretjem odstavku 60. člena ZVCP-1. Za prvi prekršek je bila določena globa 400,00 EUR in sedem kazenskih točk v cestnem prometu, za drugi prekršek je bila določena globa 120,00 EUR, nato pa izrečena enotna globa 520,00 EUR in sedem kazenskih točk. Plačilni nalog je bil storilcu vročen na kraju storitve prekrška in je pravnomočen.

2. Zoper plačilni nalog, izdan zaradi prekrška po točki b tretjega odstavka 130. člena ZVCP-1, vlaga vrhovna državna tožilka zahtevo za varstvo zakonitosti, saj naj bi bila na način iz druge alineje 62. člena Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) kršena določba pete alineje drugega odstavka 52. člena ZP-1. Navaja, da je storilec rojen 2. 10. 1989, prekršek pa je bil storjen 10. 7. 2010 in v času prekrška še ni dopolnil 21 let starosti, zato je bil v času storitve prekrška voznik začetnik (66. točka prvega odstavka 23. člena ZVCP-1). Z izrekom sedmih kazenskih točk je prekrškovni organ tako kršil določbo, ki prepoveduje izvedbo hitrega postopka, če ima stranska sankcija kazenskih točk v cestnem prometu za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Predlaga razveljavitev izpodbijanega plačilnega naloga in vrnitev zadeve prekrškovnemu organu v novo odločanje.

3. Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti na podlagi drugega odstavka 423. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) v zvezi s 171. členom ZP-1 poslalo storilcu, ki se o njej ni izjavil. B.

4. V skladu s prvim odstavkom 45. člena ZP-1 o prekrških odločajo prekrškovni organi in sodišča. Po prvem odstavku 52. člena ZP-1 se o prekrških praviloma odloča v hitrem postopku pred prekrškovnim organom, izjeme, ko hitri postopek ni dovoljen, pa so določene v drugem odstavku 52. člena ZP-1. Pri prekrških zoper varnost javnega prometa, kot je obravnavani, hitri postopek med drugim ni dovoljen, če je predpisana stranska sankcija kazenskih točk v številu, zaradi katerega se po zakonu storilcu izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (peta alineja drugega odstavka 52. člena ZP-1).

5. Prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja se izreče vozniku, ki v času treh let doseže ali preseže 18 kazenskih točk v cestnem prometu (tretji odstavek 22. člena ZP-1). V skladu s četrtim odstavkom istega člena je z zakonom lahko določeno, da se posameznim vrstam voznikov ta sankcija izreče pri večjem ali manjšem številu kazenskih točk. Na tej podlagi ZVCP-1 v četrtem odstavku 235. člena določa, da se vozniku začetniku izreče sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, če v času treh let doseže ali preseže sedem kazenskih točk v cestnem prometu.

6. Kot izhaja iz podatkov v spisu, je storilec S. P. rojen 2. 10. 1989, prekršek pa je bil storjen 10. 7. 2010 in v času prekrška še ni dopolnil 21 let starosti, zato je bil v času storitve prekrška voznik začetnik (66. točka prvega odstavka 23. člena ZVCP-1). Prekrškovni organ je z izrekom sedmih kazenskih točk, ki so predpisane za prekršek po točki b tretjega odstavka 130. člena ZVCP-1, izrekel sankcijo, zaradi katere se po zakonu vozniku začetniku izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja (četrti odstavek 235. člena ZVCP-1). S tako odločitvijo je kršil peto alinejo drugega odstavka 52. člena ZP-1 in s tem drugo alinejo 62. člena ZP-1, ker o zadevi ni odločil pristojni organ.

7. Glede na ugotovljeno kršitev je Vrhovno sodišče zahtevi ugodilo, izpodbijani plačilni nalog glede prekrška po točki b tretjega odstavka 130. člena ZVCP-1 in v odločbi o enotni globi razveljavilo ter zadevo v tem obsegu vrnilo prekrškovnemu organu v nadaljnji postopek (prvi odstavek 426. člena ZKP v zvezi s 171. členom ZP-1). Ker zatrjevana kršitev glede prekrška po tretjem odstavku 60. člena ZVCP-1 ni podana, Vrhovno sodišče plačilnega naloga v tem delu ni razveljavilo, temveč je izreklo prej določeno globo 120,00 EUR.