Jedro

Po zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih mora skrbnik centru za socialno delo v poročilu prikazati in dokumentirati izdatke za varovanca zaradi zavarovanja zavarovančevih koristi.

Neverodostojno prikazani izdatki za varovanca so zakonita podlaga za omejitev skrbniških pravic skrbnika.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka zavrnila pritožbo tožnice zoper odločbo Centra za socialno delo z dne 17.1.1994, s katero je bilo odločeno, da se pravice tožnice kot stalne skrbnice, določene v 3. točki izreka odločbe z dne 27.1.1993 omejijo glede upravljanja in razpolaganja s pokojninskimi prejemki in premoženjem varovanke, ki je bila z isto odločbo postavljena pod skrbništvo, da bo nalogo gospodarjenja in razpolaganja s pokojninskimi prejemki in premoženjem opravljal Center za socialno skrbstvo in da se zahtevi tožnice za povrnitev stroškov v višini 79.900,00 SIT ne ugodi. V razlogih izpodbijane odločbe tožena stranka ugotavlja, da je organ prve stopnje od tožnice pridobil skrbniško poročilo in njeno izjavo v zapisniku z dne 25.12.1993 in na podlagi specifikacije stroškov v skrbniškem poročilu odobril stroške po predloženih računih na ime varovanke v znesku 26.086,00 SIT ter stroške, ki so nastali za varovanko po specifikaciji v zapisniški izjavi tožnice z dne 28.12.1993 v znesku 3.600,00 SIT v soglasju z varovanko. Ni pa odobril stroškov za katere tožnica ni predložila dokazil o plačilu oziroma so se računi glasili na ime tožnice ali so bila plačila izvršena na ime tožnice ali so bila plačila izvršena za njene potrebe (Elektro, opomin za TV, plačilo odvetniku) iz česar izhaja, da so pri gospodarjenju s sredstvi varovanke nastale nejasnosti, ker tožnica ni mogla v celoti utemeljiti izdatkov za varovanko. Sicer pa je tožnica izkazala veliko skrb za osebnost in zdravje varovanke, kar vse je narekovalo odločitev, da se skrbniške dolžnosti tožnice omejijo le v dobro gospodarjenja z dohodki varovanke zaradi zaščite varovankinih koristi.

Tožnica odločbo tožene stranke izpodbija iz vseh tožbenih razlogov in poudarja, da za omejitev skrbniških pravic ni bilo zakonite podlage. Sredstva v višini 52.000,00 SIT, ki jih je prejela tožnica, so bila porabljena za varovanko, saj so stroški specificirani v skrbniškem poročilu v znesku 79.977,00 SIT in je prvostopni organ neutemeljeno od tega zneska priznal le 26.086,00 SIT. Ker tožnica ni pričakovala takega načina obravnavanja s strani organa prve stopnje, za določene izdatke ni shranjevala računov, saj ni bila opozorjena, da mora vse račune shranjevati, ker v nasprotnem primeru ne bodo priznani stroški za varovanko. Sicer pa so bili tožničini stroški bistveno višji od priglašenih. Zato bi moral upravni organ, poleg predloženih računov, upoštevati tudi navedbe tožnice in varovanke o dejanskih stroških, kar naj bi bila podlaga za odločitev v tej zadevi. Priznati bi moral tudi račune, ki se ne glasijo na ime varovanke, saj po 196. členu zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ima skrbnik pravico do povračila upravičenih stroškov, ki jih je imel pri opravljanju skrbniških dolžnosti. Ker za sporno omejitev pooblastil ni zakonite podlage, tožnica predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi. Tožena stranka v odgovoru na tožbo vztraja pri razlogih v izpodbijani odločbi in predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Po določbi 194. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 14/89), mora skrbnik centru za socialno delo vsako leto in kadar center to zahteva poročati in dati račun o svojem delu. Poročilo mora vsebovati med drugim podatke o varovančevih izdatkih, ki morajo biti tudi po mnenju sodišča dokumentirani - izkazani, ker v nasprotnem primeru center za socialno delo ne more ukreniti, kar je potrebno, da se zavarujejo varovančeve koristi v smislu 195. člena navedenega zakona. Sodišče nima pomislekov glede ugotovitev in dokazne ocene organa prve stopnje, ki jih sprejema tudi tožena stranka v razlogih izpodbijane odločbe, da tožnica v skrbniškem poročilu večine izdatkov za varovanko ni verodostojno dokumentirala, zaradi česar obstaja po presoji sodišča zakonita podlaga za omejitev skrbniških pravic tožnice po 2. odstavku 185. in 220. člena navedenega zakona, kar je varovanki v korist. Po navedenem tožbeni ugovori niso utemeljeni. Izpodbijana odločba je zakonita, zaradi česar je sodišče tožbo zavrnilo po 2. odstavku 42. člena ZUS, ki ga je smiselno uporabilo kot republiški predpis, skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I in 45/I/94).