Jedro

Pri presoji utemeljenosti poslovnega razloga ni nepomembna okoliščina, da delodajalec v obdobju, ko odpoveduje pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga zaposlenemu, na enakih delih zaposluje delavce za določen čas, najema agencijske delavce, študente …; ohranitev zaposlitve delavca ima načeloma prednost pred zagotavljanjem dela najetih delavcev, ki niso v delovnem razmerju pri delodajalcu, kadar se ta odloča za zmanjšanje ali racionalizacijo poslovanja.

Delo, ki sta ga v času podaje odpovedi in kasneje za toženko opravljala samostojna podjetnika, je spadalo v delokrog tožnikovega delovnega mesta varilec / ključavničar, kar pomeni, da dejansko ni prenehala potreba toženke po opravljanju dela tožnika pod pogoji iz njegove pogodbe o zaposlitvi. Tudi ugotovitve o opravljanju dela agencijskega delavca v času podaje odpovedi in kasneje, utemeljujejo zaključek, da dejansko ni prenehala potreba toženke po opravljanju dela tožnika pod pogoji iz njegove pogodbe o zaposlitvi.

V sporih o odpovedi pogodbe o zaposlitvi je bistveno, da ugodilni izrek vsebuje ugotovitev delovnega razmerja (kot dvostranskega pogodbenega razmerja med strankama), ne pa tudi ugotovitve o nezakonitosti oziroma razveljavitvi enostranskega akta delodajalca (odpovedi pogodbe o zaposlitvi). Ugotovitev o slednjem predstavlja le podlago odločitve, ne pa predmeta odločitve.

Izrek

I.Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani del sodbe sodišča prve stopnje.

II.Tožena stranka je dolžna tožeči stranki v roku 15 dni povrniti stroške odgovora na pritožbo v znesku 280,00 EUR.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je odločilo, da tožniku delovno razmerje pri toženki ni prenehalo 7. 1. 2024, ampak še traja, razen za čas od 12. 3. 2024 do vrnitve nazaj na delo. Toženki je naložilo, da ga je dolžna pozvati nazaj na delo, mu za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja priznati delovno dobo, ga prijaviti v obvezna socialna zavarovanja in mu plačati nadomestilo plače v mesečnem znesku 1.431,34 EUR, zmanjšano za prejete neto zneske denarnega nadomestila za brezposelnost, s pripadajočimi obrestmi. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo. Toženki je naložilo, da tožniku plača odmerjene stroške postopka, in odločilo, da je toženka zavezanka za plačilo sodne takse.

2.Zoper ugodilni in stroškovni del sodbe se pritožuje toženka zaradi vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je izrek sodbe nesklepčen, ker ne vsebuje izrecne ugotovitve o nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi oziroma njene razveljavitve. Nasprotuje ugotovitvi sodišča, da je bilo delo tožnika potrebno tudi v času po podani odpovedi. Pri sodelovanju toženke z agencijskimi delavci in samostojnimi podjetniki gre za civilnopravna razmerja, ki niso primerljiva delovnopravnemu razmerju in zato ne morejo biti predmet presoje v okviru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Ker do zaposlitve A. A. ni prišlo v času podane odpovedi in ker ne opravlja istovrstnih del kot jih je tožnik, ta zaposlitev pri presoji izpodbijane odpovedi ni upoštevna. Sodišče je odločilo mimo trditvene podlage, saj tožnik glede zaposlitve A. A. ni podal trditev. Napačno je ugotovilo, da je dejanski razlog za podajo izpodbijane odpovedi kandidatura tožnika za sindikalnega predstavnika. Tožnik sindikalne dejavnosti sploh ni opravljal. Sindikat, v katerega naj bi se včlanil, ne obstaja, saj je bil izbrisan iz registra. Priglaša stroške pritožbe.

3.Tožnik v odgovoru na pritožbo obrazloženo prereka njene navedbe, predlaga, naj jo pritožbeno sodišče kot neutemeljeno zavrne in priglaša stroške odgovora.

4.Pritožba ni utemeljena.

5.Pritožbeno sodišče je izpodbijani del sodbe preizkusilo v mejah razlogov, navedenih v pritožbi, in pri tem na podlagi drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v tej določbi, in na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da bistvene kršitve postopka niso podane, ter da je na pravilno in popolno ugotovljena odločilna dejstva sodišče prve stopnje sprejelo materialnopravno pravilno odločitev.

6.Kot izhaja iz prvostopenjskih ugotovitev, je bil tožnik pri toženki zaposlen na delovnem mestu varilec / ključavničar. Dne 6. 12. 2023 mu je toženka odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga (prva alineja prvega odstavka 89. člena Zakona o delovnih razmerjih - ZDR-1). V odpovedi je obrazložila, da je zaradi upada naročil prišlo do zmanjšanja obsega dela na delovnem mestu varilec / ključavničar in s tem do prenehanja potrebe po delu, ki ga opravlja tožnik. Prvostopenjsko sodišče je presodilo, da je odpoved nezakonita, ker potreba po delu na tožnikovem delovnem mestu ni prenehala. Kot je ugotovilo, je toženka tako v času podaje odpovedi kot tudi kasneje za delo na delovnem mestu varilec / ključavničar najemala zunanje sodelavce, zato ni dokazala obstoja utemeljenega poslovnega razloga, ki bi onemogočal nadaljevanje dela pod pogoji iz tožnikove pogodbe o zaposlitvi (drugi odstavek 89. člena ZDR-1). Pritožbeno sodišče s prvostopenjskimi dejanskimi in pravnimi razlogi soglaša.

7.Sodišče prve stopnje je pri odločitvi upoštevalo stališče Vrhovnega sodišča RS v zadevi VIII Ips 82/2017, po katerem pri presoji utemeljenosti poslovnega razloga ni nepomembna okoliščina, da delodajalec v obdobju, ko odpoveduje pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga zaposlenemu, na enakih delih zaposluje delavce za določen čas, najema agencijske delavce, študente …; ohranitev zaposlitve delavca ima načeloma prednost pred zagotavljanjem dela najetih delavcev, ki niso v delovnem razmerju pri delodajalcu, kadar se ta odloča za zmanjšanje ali racionalizacijo poslovanja. Revizijsko sodišče je izpostavilo tudi 21. točko III. poglavja Priporočila št. 166 h Konvenciji MOD št. 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca, v kateri je med drugim kot ukrep za preprečitev odpovedi pogodb o zaposlitvi iz poslovnega razloga navedena omejitev najemanja drugih izvajalcev. Upoštevaje ta stališča so zmotne obširne navedbe, s katerimi se pritožba v tem sporu zavzema za to, da civilnopravna razmerja oziroma poslovno sodelovanje delodajalca (toženke) s samostojnimi podjetniki in podjetji, ki posredujejo delovno silo - t. i. agencijske delavce, ne more biti predmet odločanja v okviru presoje (ne)zakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.

8.Zaključek, da je toženka v času podaje odpovedi in kasneje za ista dela, kot jih je oziroma bi jih lahko opravljal tožnik, najemala zunanje delavce, je sodišče prve stopnje oprlo na ugotovitev, da je v navedenih časovnicah sodelovala s samostojnima podjetnikoma B. B., ki je za njo opravljal enako delo kot tožnik, ter C. C., ki sicer ni opravljal istovrstnega dela kot tožnik, vendar pa je za toženko opravljal (in še vedno opravlja) delovne naloge, ki spadajo v okvir tožnikovega delovnega mesta varilec / kjučavničar. Pritožba tako ugotovljenih dejstev ne prereka, zato je pritožbeno sodišče nanje vezano. Že zgolj njihovo upoštevanje utemeljuje zaključek, da je izpodbijana odpoved nezakonita. Delo, ki sta ga v času podaje odpovedi in kasneje za toženko opravljala navedena samostojna podjetnika, je spadalo v delokrog tožnikovega delovnega mesta varilec / ključavničar, kar pomeni, da dejansko ni prenehala potreba toženke po opravljanju dela tožnika pod pogoji iz njegove pogodbe o zaposlitvi.

9.Sodišče prve stopnje je nadalje na podlagi izvedenih dokazov pravilno ugotovilo, da je toženka v času podaje odpovedi kot tudi kasneje za dela, ki bi jih lahko opravljal tožnik, najemala agencijskega delavca A. A. Tudi te dejanske ugotovitve pritožba konkretizirano ne prereka. Neutemeljeno navaja, da A. A. ni opravljal istovrstnega dela kot tožnik. Odločilna je namreč prvostopenjska ugotovitev, da se naloge, ki jih je opravljal A. A., pri toženki opravljajo v okviru tožnikovega delovnega mesta varilec / ključavničar. Da bi se opravljale v okviru katerega drugega delovnega mesta, pritožba ne zatrjuje. Tako tudi ugotovitve o opravljanju dela agencijskega delavca A. A. v času podaje odpovedi in kasneje, utemeljujejo zaključek, da dejansko ni prenehala potreba toženke po opravljanju dela tožnika pod pogoji iz njegove pogodbe o zaposlitvi.

10.Glede prvostopenjske ugotovitve, da je toženka nato A. A. zaposlila na delovnem mestu varilec / ključavničar, pritožba poudarja, da se je to zgodilo šele v februarju 2025, medtem ko je izpodbijano odpoved tožniku podala v decembru 2023, zaradi česar navedena zaposlitev in izpodbijana odpoved nista vzročno oziroma časovno povezani. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sprememba pravne podlage, na podlagi katere je A. A. za toženko opravljal delo, ni ključna za ta spor. Za presojo utemeljenosti poslovnega razloga je bistveno, da je A. A. v času tožniku podane odpovedi in kasneje (vse do zaposlitve) kot agencijski delavec pri toženki opravljal delo, ki je spadalo v delokrog delovnega mesta, za katerega je toženka tožniku iz poslovnega razloga odpovedala pogodbo o zaposlitvi. Ne drži niti pritožbena navedba o bistveni kršitvi postopka, ker naj bi sodišče prve stopnje ugotavljalo dejstva o zaposlitvi A. A. mimo trditve podlage (prvi odstavek 7. člena in 212. člen ZPP). Tožnik je v pripravljalni vlogi z dne 23. 9. 2024 navajal, da A. A. še vedno dela kot agencijski delavec, enako trditev pa je podal na naroku 24. 9. 2024. Toženka te trditve ni prerekala. Da se je A. A. zaposlil pri toženki, je tožnik navedel na naroku 21. 2. 2025 (prej tega niti ni mogel navesti, saj se je A. A. glede na pritožbeno navedbo zaposlil pri toženki v februarju 2025).

11.Pritožbeno sodišče ugotavlja, da že zgoraj navedeni razlogi o opravljanju dela varilca / ključavničarja preko samostojnih podjetnikov in agencijskega delavca (vsak zase) potrjujejo pravilnost prvostopenjske presoje o neobstoju poslovnega razloga in s tem o nezakonitosti odpovedi, zaradi česar je sodišče prve stopnje tožbenemu zahtevku v izpodbijanem ugodilnem in stroškovnem delu utemeljeno ugodilo. Glede na to za presojo spora niti ni ključnega pomena prvostopenjska ugotovitev, da je bil dejanski razlog za podajo odpovedi tožnikova kandidatura za sindikalnega predstavnika. Do navedb, s katerimi pritožba izpodbija to prvostopenjsko ugotovitev, se pritožbeno sodišče zato ni opredelilo (prvi odstavek 360. člena ZPP).

12.Neutemeljena je pritožbena navedba, da je "izrek" izpodbijanega dela sodbe nesklepčen, ker bi sodišče prve stopnje upoštevaje sprejeto presojo odpovedi pogodbe o zaposlitvi moralo v izreku sodbe izrecno ugotoviti nezakonitost odpovedi in jo razveljaviti. Sodišče prve stopnje se je pri odločitvi o tožbenem zahtevku pravilno oprlo na jasno in ustaljeno sodno prakso Vrhovnega sodišča RS,

1Prim. VIII Ips 163/2018, VIII Ips 40/2022, VIII Ips 11/2023.

v skladu s katero je v sporih o odpovedi pogodbe o zaposlitvi bistveno, da ugodilni izrek vsebuje ugotovitev delovnega razmerja (kot dvostranskega pogodbenega razmerja med strankama), ne pa tudi ugotovitve o nezakonitosti oziroma razveljavitvi enostranskega akta delodajalca (odpovedi pogodbe o zaposlitvi). Ugotovitev o slednjem predstavlja le podlago odločitve, ne pa predmeta odločitve. Skladno s tem pravnim stališčem se je tudi v tem sporu sodišče prve stopnje do (ne)zakonitosti odpovedi pravilno opredelilo le v obrazložitvi sodbe, v izreku izpodbijanega dela sodbe pa odločilo o trajanju delovnega razmerja med strankama. Takšno je bilo tudi postopanje sodišča v zadevi VIII Ips 11/2023, ki jo pritožba izpostavlja v podkrepitev svojih stališč, vendar jo pri tem tolmači napačno.

13.Ker niso podani niti uveljavljani pritožbeni razlogi niti razlogi, na katere mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in izpodbijani del sodbe potrdilo (353. člen ZPP).

14.Toženka s pritožbo ni uspela, zato krije sama s tem nastale stroške, tožniku pa je dolžna povrniti stroške odgovora na pritožbo (prvi odstavki 154., 155. in 165. člena ZPP). Upoštevaje Odvetniško tarifo (OT) mu pripada za odgovor na pritožbo 375 točk (4. točka tar. št. 16 OT) in 2 % materialnih stroškov (7,5 točk), kar glede na vrednost odvetniške točke (0,60 EUR) in skupaj z 22 % DDV znaša 280,00 EUR. Pritožbeno sodišče ni priznalo stroška za obrazložen dopis stranki o odločitvi, saj je ta vključen v že priznane stroške.

-------------------------------

Zveza: