Jedro

Ob dejanskih ugotovitvah, da so parcele št. 1323/2, 1320/1, 1322/1 in 1321/2 iz kompleksa T3, ki ga je nasprotna udeleženka namenila in nekatere že oddala kmetom v zamenjavo za parcele, ki so jim bile odvzete za avtomobilsko cesto, je pravilna odločitev, da se v denacionalizacijskem postopku vrnejo denacionalizacijski upravičenki v last in posest, saj z vrnitvijo le-teh ne bo spričo pravkar povedanega okrnjena funkcionalnost dela kompleksa T3 (prva alinea prvega odstavka 27. člena ZDen) niti ne bi to povzročilo razdrobljenosti parcel, ki bi omejevale ekonomično obdelavo (druga alinea istega odstavka tega člena).

Izrek

Reviziji se delno ugodi glede odločitve o par. št. 1167/2 k.o... ter se v tem obsegu razveljavita sklepa sodišča druge in sodišča prve stopnje in se v tem obsegu vrne zadeva v ponovno odločanje sodišču prve stopnje.

V ostalem se revizija zavrne kot neutemeljena.

Odločitev o revizijskih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Potem, ko je bilo z vmesnim sklepom pravnomočno ugotovljeno, da je A. Z. upravičenka do denacionalizacije več parcel iz k.o..., je sodišče prve stopnje odločilo, da se ji vrnejo v last in posest parcele št. 1167/2, 1323/2, 1320/1 in 1322/1, vse vpisane v vl. št... k.o..., in parcela št. 1321/2 do višine 5246/5327-tink. Ugotovilo je, da vrnitev v posest predlagatelju ne bo vplivala na obdelavo ostalega kompleksa, saj je del tega kompleksa prva nasprotna udeleženka namenila za avtocesto, del pa celo za nadomestna zemljišča za kmete, ki jim je bila zaradi avtoceste razlaščena zemlja. Tako kompleks ni več celota.

Sodišče druge stopnje je pritožbo prve nasprotne udeleženke zavrnilo, ker je ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določbe prvega odstavka 27. člena zakona o denacionalizaciji (Ur. list RS, št. 27/91, 31/93 in 74/95 - ZDen). Posebej je poudarilo ugotovitev, da je pritožnica del parcel iz kompleksa, za katerega trdi, da se ne sme drobiti, namenila za nadomestna zemljišča kmetom, kar pa ne velja za parcelo št. 1167/2. Prva nasprotna udeleženka je proti tej odločbi vložila revizijo zaradi zmotne uporabe materialnega prava in predlagala, naj vrhovno sodišče izpodbijano odločbo razveljavi in vrne zadevo višjemu sodišču ali pa razveljavi odločbi obeh sodišč in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje. Trdi, da se sicer večina "predmetnih" parcel nahaja v zaokroženem kompleksu T3, parcela 1167/2 pa se nahaja v zaokroženem obdelovalnem kompleksu T7, ki meri 26,9 ha, pravkar navedena parcela pa le 8518 m2. V naravi njene meje niso vidne, leži pa nekako sredi kompleksa T7. Za to parcelo bi morali nižji sodišči upoštevati določilo drugega odstavka 27. člena ZDen.

Predlagatelj v odgovoru na revizijo poudarja, da revizija nastopa predvsem z argumenti zmotno ugotovljenega dejanskega stanja. Sicer pa že iz revizijskih navedb izhaja, da ne gre več za kompleks zemljišč, revidentka pa jih sploh ne obdeluje več, ker so bile oddane zasebnikom v najem. Ne gre več za kompleks v smislu 27. člena ZDen.

Državno tožilstvo RS se o vročeni mu reviziji ni izjavilo.

Revizija je delno utemeljena.

Revizija v svojem uvodu in predlogu sicer izpodbija odločbo sodišča druge stopnje v celoti, toda v obrazložitvi napada le odločitev v zvezi s parcelo št. 1167/2 k.o... Revizijsko sodišče je zato lahko preizkusilo odločbo v zvezi z drugimi parcelami le v mejah, ki jih začrtuje za uradni preizkus 386. člen zakona o pravdnem postopku (ZPP), se pravi glede kršitve po 10. točki drugega odstavka 354. člena ZPP in pravilne uporabe materialnega prava. Takšne procesne kršitve ni ugotovilo, pa tudi materialno pravo sta nižji sodišči pravilno uporabili. Ob dejanskih ugotovitvah, da so parcele št. 1323/2, 1320/1, 1322/1 in 1321/2 iz kompleksa T3, ki ga je nasprotna udeleženka namenila in nekatere že oddala kmetom v zamenjavo za parcele, ki so jim bile odvzete za avtomobilsko cesto, je pravilna odločitev, da se v denacionalizacijskem postopku vrnejo denacionalizacijski upravičenki v last in posest, saj z vrnitvijo le-teh ne bo spričo pravkar povedanega okrnjena funkcionalnost dela kompleksa T3 (prva alinea prvega odstavka 27. člena ZDen) niti ne bi to povzročilo razdrobljenosti parcel, ki bi omejevale ekonomično obdelavo (druga alinea istega odstavka tega člena). Že samo izločanje posameznih parcel iz kompleksa, ki ga navaja nasprotna udeleženka, ne omogoča drugačnega sklepanja. Glede teh parcel je potemtakem revizija neutemeljena in jo je bilo potrebno v tem obsegu zavrniti (393. člen ZPP).

Povedano pa ne velja za parcelo št. 1167/2 k.o..., za katero sta nižji sodišči ugotovili, da sodi v pas kompleksa T7 oziroma ne sodi v pas T3. V zvezi z njo pa nista ugotovili nobenih dejanskih okoliščin, na katerih podlagi bi bilo mogoče pravilno uporabiti določbo prvega odstavka 27. člena ZDen. Čim naj bo namreč ta predpis pravilno uporabljen, je potrebno ugotoviti naravo omenjenega pasu kompleksa, nadalje ali bi zaradi vrnitve te parcele trpela njegova funkcionalnost in ali bi bila onemogočena gospodarna obdelava ipd. Če teh podatkov ni, ni mogoče materialnopravno pravilno odločiti. To je narekovalo delno ugoditi reviziji, odločbi nižjih sodišč razveljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje (drugi odstavek 395. člena ZPP).

Ob tem bo moralo sodišče dopolniti dokazni postopek v nakazani smeri, v zvezi s čemer bo moralo pozvati revidentko, da poda popolne dejanske navedbe in dokaze zanje, saj je na njej dokazno breme, če želi doseči izjemo v obveznosti zavezancev za vrnitev v naravi poprej podržavljenega premoženja.

Odločitev o revizijskih stroških predlagatelja temelji na določbi četrtega in tretjega odstavka 166. člena ZPP.