Jedro

Z začasno uvoženim osebnim avtomobilom v zakup se lahko opravljajo storitve osebnega prevoza, če je uporabnik registriran za dejavnost prevoza potnikov z osebnimi vozili.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Carinarnica je s sklepom z dne 25.2.1992 na podlagi 257. člena carinskega zakona zavrgla uvozno carinsko deklaracijo, ki jo je 10.2.1992 vložila špedicija za podjetje iz Ljubljane za začasni uvoz v zakup osebnega avtomobila VW Passat Variant, letnik 1992, ker niso izpolnjeni pogoji za začasen uvoz. Ob sprejemu carinske deklaracije je namreč ugotovila, da podjetje iz Ljubljane kot uporabnik uvoženega blaga ne izpolnjuje pogojev za začasni uvoz blaga v zakup, ker je iz sklepa Temeljnega sodišča Ljubljana razvidno, da ni registrirano za taxi službo oziroma rent-a-car službo.

Zoper sklep prvostopnega upravnega organa se je pritožila tožeča stranka. Navedla je, da uvoz osebnih avtomobilov kot opreme v zakup ni prepovedan z nobenim predpisom, oziroma ni v nobenem predpisu določeno, da se lahko osebni avtomobili začasno uvozijo v zakup le za opravljanje taxi ali rent-a-car službe. Podjetje je v skladu s carinskimi predpisi predložilo izjavo, da bo začasno uvoženo vozilo po leasing pogodbi uporabljalo izključno za svoje lastne potrebe za opravljanje in pridobivanje poslov s področja ekonomskih, organizacijskih in tehnoloških storitev, kar so osnovne registrirane dejavnosti tega podjetja. Podjetje je tudi posebej izjavilo, da vozila ne bo dajalo v podzakup, vse dokler bo vozilo imelo status začasnega uvoza. Tožeča stranka se je v pritožbi sklicevala na določbo 57. člena zakona o zunanjetrgovinskem poslovanju in na 16. člen uredbe o začasnem izvozu in uvozu blaga ter pri tem poudarila, da začasen uvoz velja tudi za osebne avtomobile, če so namenjeni za opravljanje storitev.

Tožena stranka je z izpodbijano odločbo zavrnila pritožbo tožeče stranke. Menila je, da uvozna carinska deklaracija ni bila pravilno izpolnjena zato, ker uporabnik ne izpolnjuje pogojev za začasen uvoz v zakup. Tudi tožena stranka je menila, da se osebni avtomobil lahko uporabi le za opravljanje takšnih storitev kot so taxi ali rent-a-car storitve. V druge namene se ne more uporabiti, kar je predpisano v 58. členu zakona o zunanjetrgovinskem poslovanju.

Tožeča stranka v tožbi ponavlja pritožbene navedbe in dodaja, da je stališče tožene stranke nelogično, obrazložitev pa je sama s seboj v nasprotju. Če bi vzdržalo tolmačenje tožene stranke, bi prišli do zaključka, da se reševalni avtomobili ne morejo začasno uvoziti v zakup za opravljanje zdravstvenih storitev oziroma reševalne službe, ne morejo se začasno uvoziti v zakup osebni avtomobili, s katerimi PTT podjetja prevažajo poštne pošiljke, banke in finančne organizacije denarne pošiljke itd. osebni avtomobili, ki jih vrsta podjetij uporablja za opravljanje svojih registriranih storitev - servisne dejavnosti, prevozi blaga in ne nazadnje storitve za pridobivanje poslov (komercialisti) ali opravljanje organizacijskih, ekonomskih pa tudi propagandnih storitev. Tožeča stranka predlaga, da se tožbi ugodi in dovoli začasni uvoz v zakup, podrejeno pa predlaga, da se izpodbijana odločba odpravi.

Tožena stranka v odgovoru na tožbo predlaga, da sodišče tožbo zavrne. Tožba ni utemeljena.

V času odločanja na prvi stopnji (25.2.1992) je začasni izvoz in uvoz urejal zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju (Ur. l. SFRJ, štev. 63/89). Po določbi 1. odst. 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 1/91-I) se v Sloveniji lahko smiselno uporabljajo kot republiški predpisi tisti zvezni predpisi, ki so veljali v Republiki Sloveniji ob uveljavitvi tega zakona, kolikor ne nasprotujejo pravnemu redu Republike Slovenije in kolikor ni s tem zakonom drugače določeno. Sodišče ugotavlja, da citirani zvezni zakon ni v nasprotju s pravnim redom Republike Slovenije. To ugotovitev potrjuje tudi kasneje sprejeti slovenski zakon o zunanjetrgovinskem poslovanju (Ur. l. RS, št. 13/93), ki ima glede začasnega izvoza in uvoza skoraj identične določbe.

Po določbi 57. člena zveznega zakona o zunanjetrgovinskem poslovanju lahko podjetje začasno izvozi oziroma uvozi opremo v zakup zaradi uporabe v proizvodnji in zaradi opravljanja storitev. Po presoji sodišča je treba pojem "storitve" vezati na uvoženo blago, s katerim se lahko opravljajo storitve, za katere je uporabnik registriran. Tako se z začasno uvoženim osebnim avtomobilom v zakup lahko opravljajo storitve osebnega prevoza, če je uporabnik registriran za dejavnost prevoza potnikov z osebnimi avtomobili. Po isti logiki bi bilo lahko uvoženo reševalno vozilo, če je uporabnik registriran za opravljanje reševalne službe, itd. Sodišče se torej strinja z razlago tožene stranke, da lahko osebni avtomobil začasno uvozi v zakup le uporabnik, ki je registriran za prevoz potnikov z osebnimi vozili, to pa je oseba, ki je registrirana za opravljanje taxi ali rent-a-car storitev.

Izpodbijana odločba je zakonita, zato je sodišče tožbo zavrnilo na podlagi 2. odst. 42. člena zakona o upravnih sporih, ki se smiselno uporablja kot republiški predpis po 1. točki 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS, št. 1/91-I).