Jedro

Ne drži, da sodišče ne more opravljati pravnih dejanj, dokler so vsa zemljišča v lasti družbe. Upniki v tem izvršilnem postopku so svojim predlogom za izvršbo na nepremičnine priložili izpisek iz zemljiške knjige kot dokaz, da je nepremičnina last dolžnika (prvi odstavek

168. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).

Dolžnik je bil takrat, obstoječa pravna oseba, in je bil tako ta pogoj ob vložitvi izvršilnih predlogov in izdaji sklepov o izvršbi izpolnjen. Kasneje se je zaradi izbrisa družbe iz sodnega registra izvršilni postopek nadaljeval zoper družbenike izbrisane družbe, to je sedanje dolžnike. Kot lastnik nepremičnine je v zemljiški knjigi še vedno vknjižena družba, vendar pa to ni ovira, da se izvršilni postopek ne bi nadaljeval. Z zaznambo sklepa o izvršbi pridobi upnik zastavno pravico na nepremičnini z učinki tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini (drugi odstavek 170. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 122. člena ZIZ).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje najboljšemu ponudniku domaknilo nepremičnino parc. št., parc. št. in parc. št. vpisane v zemljiško knjigo okrajnega sodišča vl. št. k.o. do 1/2 po izklicni ceni 10,967.415,00 SIT. Kupca je zavezalo, da je dolžan plačati kupnino zmanjšano za znesek varščine v roku 30 dni.

Po izročitvi 1/2 nepremičnine kupcu je odredilo vknjižbo izbrisa zastavnih pravic, zaznamb sklepov o izvršbi in izbris zaznamb prepovedi razpolaganja, odtujitve in nadaljnjih obremenitev.

S sklepom je domaknilo najboljšemu ponudniku tudi nepremičnino vl. št. k.o., vendar je bil sklep v tem delu razveljavljen, ker kupec v danem roku ni plačal kupnine, zato se je pritožbeno sodišče omejilo le na obravnavanje nepremičnine vl. št. k.o. do 1/2. Zoper sklep o domiku se pravočasno pritožuje dolžnik, smiselno iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da pritožbeno sodišče zavrže izrečeni sklep, odloči, da dolžniki niso dolžniki na pasivni strani družbe in da se upoštevajo enaka merila kot v sklepu višjega sodišča. Pritožba ni utemeljena.

Kakšen naslov dolžnikov je napisan v zemljiški knjigi na pravilnost izpodbijanega sklepa o domiku ne more vplivati.

Ne drži, da sodišče ne more opravljati pravnih dejanj, dokler so vsa zemljišča v lasti družbe. Upniki v tem izvršilnem postopku so svojim predlogom za izvršbo na nepremičnine priložili izpisek iz zemljiške knjige kot dokaz, da je nepremičnina last dolžnika (prvi odstavek

168. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ).

Dolžnik je bil takrat obstoječa pravna oseba, in je bil tako ta pogoj ob vložitvi izvršilnih predlogov in izdaji sklepov o izvršbi izpolnjen. Kasneje se je zaradi izbrisa družbe iz sodnega registra izvršilni postopek nadaljeval zoper družbenike izbrisane družbe, to je sedanje dolžnike. Kot lastnik nepremičnine je v zemljiški knjigi še vedno vknjižena družba, vendar pa to ni ovira, da se izvršilni postopek ne bi nadaljeval. Z zaznambo sklepa o izvršbi pridobi upnik zastavno pravico na nepremičnini z učinki tudi proti tistemu, ki pozneje pridobi lastninsko pravico na tej nepremičnini (drugi odstavek 170. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 122. člena ZIZ).

Sklep o izvršbi v tej izvršilni zadevi je bil zaznamovan v zemljiški knjigi 27.12.1995 pod Dn. št. 14.03.1996 sklep o izvršbi v pridruženem spisu upnika pod Dn. št. in 04.04.1996 sklep o izvršbi v pridruženem spisu upnika (sedaj družbenik) in so tako ti upniki na podlagi določila drugega odstavka 170. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 122. člena ZIZ, pridobili zastavno pravico na nepremičnini vl. št. k.o. do 1/2 tudi proti tistemu, ki bo kasneje pridobil lastninsko pravico na tej nepremičnini. Iz povedanega je mogoče zaključiti, da za prodajo nepremičnine v izvršilnem postopku po zaznambi sklepa o izvršbi ni več pomembno njeno lastništvo.

Je na strani upnikov stranka v postopku kot družbenik družbe, ki je bila izbrisana iz sodnega registra, sklep o njegovem vstopu v ta izvršilni postopek pa je postal pravnomočen 29.11.2005. V pritožbi zoper sklep o domiku dolžnik ne more več ugovarjati pasivne legitimacije, zastaranja ter neobstoja terjatev, izpodbijati izbrisa družbe iz sodnega registra, in zamude enoletnega roka za nadaljevanje postopka zoper družbenike.

Vsa ostala pritožbena izvajanja o nespoštovanju Ustavne odločbe, Upravne odločbe (s katero je Upravno sodišče RS tožbi ugodilo, odpravilo odločbo in vrnilo zadevo Ministrstvu za finance v ponoven postopek), zatrjevanja, da ima dolžnik potrdilo o nekaznovanju, da družbe ni mogel dokapitalizirati, ker je bil v priporu, družbenik pa je bil še mladoleten, da ni stranka v postopku na pasivni strani, na pravilnost izpodbijanega sklepa ne morejo vplivati.

Prvostopno sodišče tudi ni kršilo določbe drugega in tretjega odstavka 107. in 108. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Postopki, ki jih je v tej izvršilni zadevi sodišče prekinilo zaradi izbrisa družbe iz sodnega registra, je tudi nadaljevalo, zato je očitek dolžnika v tej smeri neutemeljen.

Pritožbeni razlogi niso podani, pritožbeno sodišče pa ob uradnem preizkusu zadeve tudi ni našlo tistih bistvenih kršitev določb postopka na katere mora paziti po uradni dolžnosti, zato je skladno z določilom 2. točke 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ pritožbo zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep.

Izrek o stroških je odpadel, ker ti niso bili priglašeni.