Jedro

Tožnica ni bila razporejena na drugo delovno mesto, le njeno delovno mesto je bilo organizacijsko umeščeno v drugo organizacijsko enoto pri toženi stranki.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek za razveljavitev dokončne odločbe tožene stranke o razporeditvi tožnice v skladu s spremenjeno notranjo organizacijo. Ugotovilo je, da tožnica ni bila razporejena na drugo delovno mesto, temveč je šlo le za razporeditev iz prejšnje organizacijske enote v novo službo (organizacijsko enoto), v kateri se na podlagi spremenjenega Statuta opravljajo dejavnosti skupnega pomena. Delovno mesto tožnice (bolniška strežnica II) je ostalo isto in tudi pri plači ni bila prikrajšanja, saj je količnik za določitev plače večji.

Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnice zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje. Strinjalo se je z dejanskimi ugotovitvami in pravno presojo prvostopnega sodišča. Šlo le le za razporeditev v drugo organizacijsko enoto, tožnica je ostala razporejena na istem delovnem mestu in je obseg oziroma opis njenega dela ostal nespremenjen. Dejstvo, da je po reorganizaciji poudarek predvsem na čiščenju, po presoji pritožbenega sodišča ne pomeni, da gre za drugo delovno mesto.

Zoper pravnomočno sodbo, izdano na drugi stopnji, je tožnica vložila revizijo zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Navaja, da je napačna ugotovitev, da tožnica ni bila razporejena na drugo delovno mesto. Kolikor ne bi bila, tožena stranka ne bi izdajala sklepov o razporeditvi. Da gre za drugo delovno mesto ter drugačna dela in naloge kaže tudi dejstvo, da je količnik plače drugačen od dotedanjega, tožnica pa je morala opraviti tudi uvajalni tečaj za nova dela in naloge. Tožena stranka je na delovno mesto tožnice zaposlila nove delavke, o čemer sodišče ni izvajalo dokazov in tudi ni zaslišalo pravdnih strank, kar je absolutna bistvena kršitev pravil pravdnega postopka.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (Uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št 36/2004 - ZPP) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija ni utemeljena.

Po določbi 371. člena ZPP revizijsko sodišče izpodbijano sodbo preizkusi samo v delu, ki se z revizijo izpodbija, in v mejah razlogov, ki so v njej navedeni. Po uradni dolžnosti pazi le na pravilno uporabo materialnega prava.

Tožnica v reviziji le na splošno uveljavlja revizijski razlog "bistvene kršitve pravil postopka", ne da bi izrecno navedla, za katere oziroma kakšne kršitve naj bi šlo oziroma po kateri določbi ZPP. V obrazložitvi navaja, da naj bi bila storjena "absolutna bistvena kršitev pravil pravdnega postopka" s tem, ko sodišče ni zaslišalo pravdnih strank in izvedlo predlaganih dokazov o zaposlitvi novih delavk.

Najprej je treba ugotoviti, da nestrinjanje z dokazno oceno pomeni uveljavljanje nedovoljenega revizijskega razloga zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP). Absolutne bistvene kršitve določb pravdnega postopka, ki so tudi revizijski razlog, določa 1. točka prvega odstavka 370. člena ZPP (v zvezi z drugim odstavkom 339. člena ZPP). Kot je bilo že navedeno tožnica izrecno ne navede nobene od teh (absolutnih) bistvenih kršitev, pa tudi iz njenih navedb niti smiselno ni mogoče ugotoviti, za katero bi morda lahko šlo.

Napake v dokazne postopku bi lahko pomenile le relativno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP, ki pa jo tožnica izrecno ne uveljavlja. Poleg tega je na podlagi 2. točke prvega odstavka 370. člena ZPP taka kršitev revizijski razlog le, če je storjena v postopku na drugi stopnji ali če bi jo tožnica neuspešno uveljavljala v pritožbi. Tožnica pa tega v pritožbi ni storila, saj je poleg zmotne uporabe materialnega prava ter zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kot bistveno kršitev določb pravdnega postopka smiselno zatrjevala le kršitev po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP.

Materialno pravo ni bilo zmotno uporabljeno.

Pri materialno pravnem preizkusu pravnomočne sodbe je vezano na dejansko stanje, ugotovljeno pred sodiščem prve stopnje, ki ga je preizkušalo sodišče druge stopnje (tretji odstavek 370. člena ZPP). Dejansko stanje, ki je bistveno za odločitev, pa je, da tožnica ni bila razporejena na drugo delovno mesto, le njeno delovno mesto je bilo organizacijsko umeščeno v drugo organizacijsko enoto pri toženi stranki. Tožnica ima zato prav le toliko, da poseben sklep o razporeditvi na podlagi 17. člena ZDR (1990) ne bi bil potreben. Bil pa je izdan z izrecnim sklicevanjem na navedeno zakonsko določbo in s pravnim poukom.

Kolikor gre za notranjo organizacijo dela pri delodajalcu, vanjo sodišče ne more posegati in zato tudi ne "razporejati" delavcev po notranjih organizacijskih enotah mimo statutarne odločitve delodajalca. Razporeditev tožnice na delovno mesto pa se po ugotovitvah sodišč ni spremenila. Ostala je razporejena na delovno mesto bolniška strežnica II, ki ima tako po stari kot novi sistemizaciji enake zahteve in enako vrednotenje - osnovni količnik je 1,30. Dejstvo, da tožnica sedaj morda opravlja več drugih del kot prej - vsa pa sicer spadajo med dela njenega delovnega mesta - ne pomenijo razporeditve na drugo delovno mesto. Količnik za določitev plače se ne spreminja le zaradi razporeditve na drugo delovno mesto, temveč tudi na istem delovnem mestu. Že količnik, ki ga za primerjavo navaja tožnica, ni izhodiščni količnik delovnega mesta bolniške strežnice II (ta ostaja 1,30), temveč ta količnik dosežen zaradi napredovanja (na istem delovnem mestu) v višji plačilni razred.

Tožnica med sodnim postopkom ni navedla nobenega dokaza za svojo trditev, da naj bi tožena stranka na "njeno" delovno mesto zaposlovala druge delavke. Tožena stranka je (na obravnavi dne 3.7.2003) taki pavšalni trditvi oporekala kot netočni, zato sodišče niti ni imelo podlage za izvajanje dokazov v zvezi s to trditvijo.

Navedbe v reviziji o tem, da je morala tožnica opraviti "uvajalni tečaj za nova dela in naloge", so v nasprotju z ugotovitvami sodišča oziroma listinami v spisu. Po sistemizaciji delovnih mest je kot poseben pogoj za delovno mesto bolniške strežnice II predpisano znanje iz osnov bolnišnične higiene. Tožnica je opravila preizkus znanja iz osnov higiene v bolnišnici, ki potrjuje, da ima znanja, ki se zahtevajo za opravljanje dela na delovnem mestu na katerega je bila in ostaja razporejena. Ni šlo za nikakršen uvajalni tečaj.

Ker glede na navedeno zatrjevane bistvene kršitve določb pravdnega postopka niso podane in je ob ugotovljenem dejanskem stanju izpodbijana sodba materialno pravno pravilna, je bilo revizijo treba zavrniti kot neutemeljeno (378. člen ZPP).