Jedro

Če bo v novem postopku sodišče prve stopnje presodilo, da upnik niti na podlagi zatrjevanja o obstoju omenjenih dveh terjatev aktivne legitimacije nima, bo moralo izhajati iz dejstva, da ločitvene pravice, ki mu je bila priznana v postopku prisilne poravnave, izključno zaradi ravnanja dolžnika nima več.

S tem, ko je upnik zaradi dolžnikovega ravnanja izgubil ločitveno pravico, ni postal navadni upnik. ZFPPIPP namreč ne predvideva, da bi moral upnik, ki je imel v postopku prisilne poravnave svojo terjatev iz osnovnega posla zavarovano z ločitveno pravico, le to uveljavljati z izvršbo na nepremičnino v lasti tretje osebe.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

O izpodbijanem sklepu

1. Z izpodbijanim sklepom (procesno dejanje 17, v nadaljevanju pd) je sodišče prve stopnje predlog upnika Banka ... z dne 27. 2. 2018 za začetek stečajnega postopka nad dolžnikom zavrnilo. V obrazložitvi je izpostavilo sledeča pravno odločilna dejstva: (1) da je bila nad dolžnikom s sklepom sodišča St 000/2014 z dne 3. 6. 2015 potrjena prisilna poravnava1, (2) da je bila upniku v postopku prisilne poravnave priznana terjatev v višini 4,740.614,40 EUR in ločitvena pravica, (3) da upnik z dolžnikom je 5. 8. 2015 sklenil dogovor o odložitvi dospelosti terjatev in ločitvene pravice z namenom, da omogoči izvedbo načrta finančnega prestrukturiranja dolžnika, (4) da ta ločitveni upnik v postopku prisilne poravnave ni imel glasovalnih pravic, (5) da so bile terjatve upnika po številnih kreditnih pogodbah zavarovane s solidarnim poroštvom fizičnih in pravnih oseb, z zemljiškim dolgom, nekatere pa tudi za garancijo Javnega sklada RS za podjetništvo, (6) da je v predlogu za začetek stečajnega postopka upnik izpostavil le terjatev iz kreditne pogodbe št. 1989/08 z dne 1. 10. 2099, po kateri dolg do upnika znaša le še 553.812,83 EUR, (8) da je bil dolg po tej pogodbi, s katero je upnik dolžniku odobril 1 mio EUR kredita, med drugim zavarovan tudi z zemljiškim dolgom v nominalnem znesku 2,500.000,00 EUR na nepremičnini 539/1 k. o. X, (9) da je dolžnik nepremičnino parc. št. 539/1 k. o. X po potrditvi prisilne poravnave prodal kupcu M. d. o. o. in med drugim, (7) da sta se upnik in dolžnik dogovorila za izvensodno realizacijo ločitvene pravice na tej nepremičnini ter med drugim, (8) da je Okrajno sodišče v Gornji Radgoni s sklepom 0271 I 71/2017 z dne 26. 4. 2017 (po prisilni poravnavi) s sklepom o izvršbi na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa dovolilo izvršbo zaradi izterjave 984.999,40 EUR.

2. Sodišče prve stopnje je zavzelo stališče, da ima upnik svojo terjatev še vedno zavarovano (z zemljiškim dolgom), čeprav nepremičnina ni več v lasti dolžnika. Zapisalo je, da upnikova poplačilna pravica s prodajo premoženja dolžnika ni prenehala. Plačilo te terjatve se poplača prednostno iz premoženja, na katerem je ločitvena pravica v času postopka prisilne poravnave obstojala in ne iz katerega koli drugega premoženja dolžnika. Ob sklicevanju na 213. člena ZFPPIPP je upniku odvzelo procesno legitimacijo za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka, češ da nima pravice sodno uveljavljati plačila svoje terjatve iz drugega premoženja stečajnega dolžnika, torej tudi ne iz njegovih tekočih prilivov iz transakcijskih računov. Ob sklicevanju na določilo 2. alineje 2. točke drugega odstavka 14. člena ZFPPIPP in odločbo Ustavnega sodišča RS Up 280/16-108, Up 350/16-102, Up 745/16-93, Up 750/16-94, U-I-72/16-8, U-I-160-16 z dne 22. 3. 2017 (v nadaljevanju odločba v zadevi T. d. o. o.) pa je zavzelo stališče, da upniki, ki imajo zavarovane terjatve, ne morejo kadarkoli predlagati začetka stečajnega postopka, tudi če dolžnik več kot dva meseca zamuja s plačilom tistih svojih obveznosti do ločitvenih upnikov, ki so nastale pred začetkom postopka prisilne poravnave.

Pritožba upnika in odgovor dolžnika

3. Proti temu sklepu se je upnik pravočasno pritožil (pd 21). Ob uveljavljanju "vseh pritožbenih razlogov" je (med drugim) predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa in ugoditev predlogu za začetek stečajnega postopka.

4. Sodišču prve stopnje je očital, da se ni opredelilo do upnikovih terjatev (1) iz naslova vodenja bančnega računa v višini 274,75 EUR in (2) izvršilnih iz zgoraj citiranega sklepa o izvršbi I 71/2017 v višini 55,00 EUR, ki so nastali po potrditvi prisilne poravnave. V zvezi s prvostopenjskim sklicevanjem na zgoraj citirano odločbo v zadevi T. d. o. o. pa je poudaril, da ne gre za istovrstno situacijo kot v tej zadevi, saj je dolžnik po potrditvi prisilne poravnave nepremičnino, obremenjeno z zemljiškim dolgom, prenesel na družbo M., d. o. o., zaradi česar ločitvene pravice nima več, v zadevi T. pa je bil upnik imetnik ločitvene pravice (1) v trenutku začetka postopka prisilne poravnave, (2) v trenutku potrditve le-te in (3) v trenutku vložitve predloga za začetek stečajnega postopka. Soglaša s stališčem Ustavnega sodišča RS, zavzetem v zadevi T. d. o. o., da je edini vpliv, ki ga ima pravnomočno potrjena prisilna poravnava nad dolžnikom ta, da ločitveni upnik po potrjeni prisilni poravnavi vse do uveljavitve ločitvene pravice nima aktivne legitimacije za sprožitev stečajnega postopka. Ker pa on ločitvene pravice nima več, bi tolmačenje, da upnik nima aktivne legitimacije za sprožitev stečajnega postopka omogočilo zlorabilo procesnih pravic.

5. V odgovoru na pritožbo je dolžnik predlagal zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega sklepa. Med drugim je navedel, da upnik nima zapadlih obveznosti, saj prva terjatev zapade v plačilo šele 1. 7. 20192. Terjatev v znesku 274,75 EUR ni zapadla, sicer pa je dolžnik terjatev v znesku 329,75 EUR poravnal (274,75 EUR in 55,00 EUR). Po njegovem stališču izguba ločitvene pravice na potrjeno prisilno poravnavo ne vpliva. Upnik ima svojo terjatev še vedno zavarovano z zemljiškim dolgom. Nepremičnine, zavarovane s tem dolgom, sicer še niso bile prodane, na predlog upnika pa že teče izvršba na te nepremičnine. Po njegovem stališču je ključna okoliščina, v kakšnem obsegu se bo upnik na podlagi nepremičnine, zavarovane z zemljiškim dolgom, uspel poplačati.

K odločitvi o pritožbi

6. Pritožba je utemeljena.

O insolventnosti dolžnika

7. V tej zadevi je sporno le, ali ima upnik procesno legitimacijo za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka. Ker je sodišče prve stopnje zavzelo stališče, da je nima, se z zatrjevanimi štirimi domnevami o obstoju dolžnikove insolventnosti ni ukvarjalo. Na kratko je zapisalo le, da je bil dolžnik insolventen že pred vložitvijo predloga prisilne poravnave, pa tudi ob njeni potrditvi.

8. Tako stališče sodišča prve stopnje je pravno zmotno. V trenutku pravnomočnosti sklepa o potrditve prisilne poravnave mora biti dolžnik že plačilno sposoben. V tem trenutku namreč stopijo v veljavo vsi, za dolžnikovo plačilno sposobnost ključni ukrepi, ki so predvideni v načrtu finančnega prestrukturiranja: začasno, do izteka časa, za katerega je njihovo plačilo odloženo, je rešen vseh obveznosti do navadnih upnikov, nastalih do začetka postopka prisilne poravnave, ob izteku odloga pa bo moral plačati samo dogovorjeni del njihovih terjatev; terjatve upnikov so pretvorjene v deleže v dolžnikovem osnovnem kapitalu, osnovni kapital je povečan. Če je dolžnik predvidel, da še vedno ne bo dovolj denarja za plačilo zavarovanih terjatev, se bo moral z ločitvenimi upniki dogovoriti za odlog plačila njihovih zavarovanih terjatev. Redno mora torej plačevati obveznosti iz tekočega poslovanja in zapadle obveznosti do ločitvenih upnikov.

Temeljna zakonska določba, ki govori o tem, da mora insolventnost dolžnika prenehati že ob pravnomočni potrditvi prisilne poravnave, je določilo 15. člena ZFPPIPP, po katerem je finančno prestrukturiranje celota ukrepov, ki se izvedejo, da bi dolžnik postal kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben. V 14. členu ZFPPIPP je uzakonjena izpodbojna domneva, po kateri v primeru, če je nad dolžnikom tekel postopek prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave, ki je bil končan s pravnomočno potrditvijo, velja, če se ne dokaže drugače, da je s pravnomočnostjo sklepa o potrditvi prisilne poravnave ali poenostavljene prisilne poravnave prenehal položaj insolventnosti dolžnika. Ta domneva bi bila nesmiselna, če bi veljalo, da mora dolžnik postati kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben šele po izteku časa, za katerega je odložena dospelost nezavarovanih terjatev.

O procesni legitimaciji upnika

9. Iz določila 3. točke 231. člena ZFPPIPP izhaja, da je upravičeni predlagatelj začetka stečajnega postopka tisti upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu predlaga začetek stečajnega postopka in okoliščine, da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca.

10. Drži pritožbeni očitek, da je upnik v V. točki pripravljalne vloge z dne 15. 5. 2018 (pd 10) navedel, da ima do dolžnika tudi terjatev iz naslova stroškov vodenja transakcijskega računa, ki ga ima dolžnik odprtega pri upniku v višini 254,75 EUR, iz naslova priznanih izvršilnih stroškov iz sklepa o izvršbi I 71/2017 pa terjatev v višini 55,00 EUR, pa da se do teh navedb sodišče prve stopnje ni opredelilo. S tem je upniku odvzelo pravico do izjave, kar pomeni, da je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določil stečajnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP. Že iz tega razloga je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in na podlagi določila 3. točke 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP ugodilo, izpodbijani sklep razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek.

11. V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje presojati aktivno legitimacijo upnika za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka tudi na podlagi navedb upnika o obstoju omenjenih dveh terjatev upnika do dolžnika, s plačilom katerih zamuja že več kot dva meseca.

12. Pritožbeno sodišče pritrjuje tudi pritožbenemu stališču, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je upniku ob sklicevanju na ustavno odločbo v zadevi T. d. o. o. odvzelo procesno legitimacijo za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka, zmotno uporabilo materialno pravo. Dejansko stanje v predmetni zadevi se namreč bistveno razlikuje od dejanskega stanja v zadevi T. d. o. o. V zadevi T. je bil dolžnik lastnik z zastavno pravico obremenjene nepremičnine (1) v trenutku začetka postopka prisilne poravnave, (2) v trenutku potrditve le-te in (3) v trenutku vložitve predloga za začetek stečajnega postopka. V obravnavani zadevi pa je bil insolventni dolžnik lastnik z zemljiškim dolgom obremenjene nepremičnine le v trenutku začetka postopka prisilne poravnave, po potrditvi prisilne poravnave jo je pa odtujil. 13. Če bo v novem postopku sodišče prve stopnje presodilo, da upnik niti na podlagi zatrjevanja o obstoju omenjenih dveh terjatev (v višini 254,75 EUR in 55 EUR) aktivne legitimacije nima, bo moralo izhajati iz dejstva, da ločitvene pravice, ki mu je bila priznana v postopku prisilne poravnave, izključno zaradi ravnanja dolžnika nima več. Z ločitveno pravico obremenjeno zemljišče je dolžnik odtujil. Zato je po njegovem stališču upnik skladno s prisilno poravnavo upravičen od dolžnika upravičen terjati le 15% svoje terjatve, to je (od 575.389,95 EUR) 86.308,49 EUR, pri čemer bi glede na načrt zapadlo 21.577,12 EUR (5. in 6. stran vloge z dne 16. 4. 2018 (pd 6). Po tem stališču se torej lahko insolventni dolžnik reši zavarovane terjatve upnika tako, da preprosto proda z ločitveno pravico obremenjeno nepremičnino. To pa nedvomno pomeni zlorabo pravic. S tem, ko je upnik zaradi dolžnikovega ravnanja izgubil ločitveno pravico3, ni postal navadni upnik. ZFPPIPP namreč ne predvideva, da bi moral upnik, ki je imel v postopku prisilne poravnave svojo terjatev iz osnovnega posla zavarovano z ločitveno pravico4, le to uveljavljati z izvršbo na nepremičnino v lasti tretje osebe. Pa tudi iz citirane ustavne odločbe po prepričanju pritožbenega sodišča ne izhaja, da terjatev, ki je zavarovana z ločitveno pravico, zapade šele po tistem, ko je upnikova izvršba za poplačilo te terjatve iz tujega premoženja, neuspešna.

14. H gornji obrazložitvi pritožbeno sodišče še dodaja, da je z internetnih strani AJPES razvidno, da je tudi upnica RS proti istemu dolžniku pod številko St 001/2018 pri istem sodišču vložila predlog za začetek stečajnega postopka. Ker je proti istemu dolžniku po zakonu dovoljeno voditi le en stečajni postopek, četudi je predlagateljev tega postopka več, bo sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, če bo vse zadeve, v katerih so vloženi predlogi različnih upnikov za začetek stečajnega postopka proti temu dolžniku, združilo v enotno obravnavanje. Začetek stečajnega postopka na predlog enega predlagatelja ima namreč enak vpliv na vse predlagatelje tega postopka.

1 Na podlagi tega sklepa delež plačila terjatev upnikov znaša 15 %, pri čemer vsakih 25 % navadnih terjatev zapade v plačilo vsako leto, šteto od dveh let po pravnomočnosti sklepa o potrditvi prisilne poravnave (ta je postal pravnomočen 23. 6. 2015) ter da se terjatve upnikov v obdobju od 3. 10. 2014 do poteka roka za njihovo plačilo ne obrestujejo (1. točka izreka), da se o terjatvah, ugotovljenih v postopku prisilne poravnave odloči tako, kot je navedeno v seznamu terjatev z dne 27. 5. 2015, za katerega je odločilo, da je sestavni del izreka tega sklepa in je bil objavljen hkrati z njim (iz njega je razvidno, da je bila upniku priznana zavarovana terjatev v znesku 4.740.614,40 EUR), (2) ter da mora dolžnik terjatve iz 2. točke izreka plačati upnikom v deležih, rokih in obrestih, določenih v 1. točki izreka. 2 To naj bi bilo razvidno iz dokumenta "Slika komitenta", ki da ga je upnik priložil k svoji prvi pripravljalni vlogi (p.d. 10). Pritožbeno sodišče pa ugotavlja, da tega dokumenta pri prvi pripravljalni vlogi upnika z dne 15. 5. 2018 ni našlo. 3 ločitvena pravica je skladno z določilom 1. odstavka 19. člena ZFPPIPP pravica upnika do poplačila njegove terjatve iz določenega premoženja insolventnega dolžnika pred poplačilom terjatev drugih upnikov tega dolžnika iz tega premoženja. 4 ločitvena pravica je skladno z določilom 1. odstavka 19. člena ZFPPIPP pravica upnika do poplačila njegove terjatve iz določenega premoženja insolventnega dolžnika pred poplačilom terjatev drugih upnikov tega dolžnika iz tega premoženja.