Jedro

Upnica je ob vložitvi izvršilnega predloga razpolagala s pravnomočnim in izvršljivim izvršilnim naslovom. Tekom postopka je dolžnik uspel v pravdi, ki dokazuje njegovo lastništvo na parcelah glede katerih je upnica v izvršbi uveljavljala prepoved hasnovanja. Kot nadaljnje izvršilne stroške je upnici vendar priznati tiste, ki so bili potrebni za postopek v času do pravnomočne sodbe po zahtevku na priznanju dolžnikovega lastništva. Zato pride v poštev omejitev izvršbe na stroške in ne ustavitev celotne izvršbe.

Izrek

Pritožbi se ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne v nov postopek.

Pritožbeni stroški so nadaljnji izvršilni stroški.

Obrazložitev

V obravnavani izvršbi, vodeni od leta 1988, je prvo sodišče izvršilni postopek ustavilo in dosedaj opravljena izvršilna dejanja razveljavilo. Istočasno je še odločilo, da se upničin zahtevek za povrnitev nadaljnjih izvršilnih stroškov zavrne. Sprejeto odločitev je utemeljilo z obrazložitvijo, da se je tekom postopka s pravnomočno sodbo izkazalo, da je dolžnik lastnik parcel, za kateri je upnica zahtevala prepoved hasnovanja.

Zoper takšen sklep se pritožuje upnica in v pritožbi izpostavlja, da je njen predlog za to izvršbo temeljil na pravnomočnem izvršilnem naslovu, ko je dolžnik zgolj z zavlačevanjem postopka dosegel, da izvršba ni bila realizirana, do dokončanja pravde, po kateri mu je bila na spornih parcelah priznana lastninska pravica. Zato da je upravičena do povračila vseh stroškov tega izvršilnega postopka in kar bi narekovalo utesnitev in ne ustavitve dovoljene izvršbe.

Predlaga razveljavitev oziroma spremembo s priznanjem priglašenih izvršilnih stroškov. Sodišču še sporoča, da je dolžnik medtem umrl. Pritožba je utemeljena in je preizkus zadeve pokazal naslednje: Najprej je treba opozoriti, da ima dolžnik v tej izvršbi pooblaščenca s pravico do oprave vseh dejanj (priloga B1 k l.štev.16 v spisu) in ima ta torej tudi po dolžnikovi smrti pravico pred sodiščem opravljati dejanja do morebitnega preklica s strani dedičev (100.člen Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15.členom Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Zatrjevana dolžnikova smrt tako zaenkrat še ni razlog, da se ta postopek ne bi nadaljeval. Upnici je namreč treba pritrditi, da kasnejša sodba, ki v dolžnikovo korist pravnomočno zanj dokazuje lastništvo parcel, na katerih je upnica na podlagi izvršljive sodbe, predtem v tej izvršbi zahtevala prepoved hasnovanja, sama po sebi še ne pomeni, da izvršba in z njo povezani stroški niso bili potrebni. Tudi pritožbeno sodišče namreč ni moglo spregledati, da je ob vložitvi izvršilnega predloga v letu 1988 upnica zanj razpolagala s pravnomočnim in izvršljivim izvršilnim predlogom, sodba, ki dolžniku na prizadetih parcelah priznava lastninsko pravico, pa je postala pravnomočna dne 28.09.1993 (l.št. 83 v priloženem spisu z opr.štev. I P 663/88). Povrnitve nadaljnjih stroškov, ki bi jih bilo je v tem času glede upnice mogoče oceniti za takšne, ki so bili za to izvršbo potrebni, ji zato ne bi bilo mogoče odreči, ko je ustrezno plačilo tudi uveljavljala v izvršilnem predlogu. Tako res ostaja odprto še vprašanje morebitne utesnitve na stroške, ki jih upnica poleg stroškov, ki so ji bili že priznani v sklepu o izvršbi (l.št.1 v spisu), upravičeno priglaša kot nadaljnje stroške tega izvršilnega postopka. Ti stroški seveda ne zajemajo stroškov v zvezi z upničinim neuspešnim zavzemanjem, da bi bili dolžnikovi predlogi za odlog izvršbe zavrnjeni.

V ponovljenem postopku naj prvo sodišče po premotritvi upničinih pritožbenih izvajanj iz prej nakazanih vidikov ugotovi, če je upnica upravičena še do povrnitve nadaljnjih izvršilnih stroškov in v kakšnem obsegu ter sprejme temu ustrezno odločitev, skladno petemu odstavku 38.člena ZIZ ter 155.členu ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ in 43. členom ZIZ.

Vsled obrazloženega je bilo odločiti, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (3.točka 380.člena ZPP v zvezi s 15.členom ZIZ).

Odločitev o upničinih pritožbenih stroških pa temelji na tretjem odstavku 166.člena ZPP v zvezi s 381.členom istega zakona in 15.členom ZIZ.

Citirana pravna pravila prejšnjega Zakona o pravdnem postopku so bila uporabljena na podlagi 498.člena sedaj uveljavljenega Zakona o pravdnem postopku.