Jedro

Kot izkaz nastanka stroškov v zvezi delom izvršitelja pa predložitev obračuna za plačilo dela in stroškov, ki ga izda izvršitelj (drugi v zvezi s prvim odstavkom 38.c člena ZIZ), po mnenju sodišča druge stopnje zadošča.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se razveljavi in zadeva temu sodišču vrne v novo odločanje.

Obrazložitev

1. Z v uvodu navedenim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog upnika z dne 25. 2. 2015 za odmero nadaljnjih izvršilnih stroškov v zvezi z opravo premičninske izvršbe v višini 76,14 EUR (I. točka izreka).

2. Zoper takšno odločitev se pritožuje upnik. Izpostavlja, da skladno z določili Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) sprotno priglaša vse nadaljnje izvršilne stroške v roku 8 dni. Ker gre za izjemno kratek rok, je mogoče v premičninski izvršbi zadostiti pogojem iz zakona samo tako, da upnik stroške priglasi takoj po prejemu obračuna stroškov izvršitelja, katerega izvršitelj izda takoj po izvedbi izvršilnega dejanja. Določbe ZIZ upnika po prepričanju pritožbe ne obvezuje k dokazovanju dejanskega plačila stroškov, temveč določajo samo, da se izvršilni postopek ne vodi, če ga upnik v naprej ne financira. V kolikor upnik stroškov ne priglasi v roku, določenem v ZIZ, je prekludiran in izgubi pravico do priglasitve izvršilnih stroškov, kar izhaja tudi iz odločbe Vrhovnega sodišča RS evidenčna številka VS0017109, na katero se je upnik skliceval že v postopku pred sodiščem prve stopnje, a je sodišče prve stopnje njegovo sklicevanje ne citirano odločbo štelo za neutemeljeno. Glede na navedeno predlaga, da se izpodbijani sklep razveljavi, priglašeni izvršilni stroški pa se priznajo.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih navedb, pri tem pa je v skladu z določilom drugega odstavka 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP, vse v zvezi s 15. členom ZIZ, pazilo tudi na obstoj morebitnih uradoma upoštevnih bistvenih kršitev določb postopka in na pravilno uporabo materialnega prava. Po tako opravljenem preizkusu sodišče druge stopnje procesnih kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, sicer ne ugotavlja, pravilno pa pritožba opozarja na pravno zmotno stališče sodišča prve stopnje, da je stroškovna zahteva upnika za povračilo stroškov v zvezi z delom izvršitelja utemeljena zgolj, v kolikor upnik izkaže, da je te stroške izvršitelju tudi dejansko plačal. 5. Materialnopravna podlaga za odločanje o izvršilnih stroških, ki jih priglasi upnik, izhaja iz določb 38. člena ZIZ. Skladno s prvim odstavkom citiranega člena je izvršilne stroške najprej dolžan plačati upnik in mora na zahtevo sodišča v določnem roku tudi plačati predujem za stroške izvršilnih dejanj, sicer sodišče ustavi izvršbo (drugi odstavek 38. člena ZIZ). Tudi izvršitelj lahko za neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja od upnika zahteva plačilo varščine (tretji odstavek 38. člena ZIZ). Vendar pa je citirana določila v izvršilnem postopku, uvedenem na predlog upnika (2. člen ZIZ), potrebno pravilno razumeti tako, da se najprej upniku nalaga stroškovno breme teka tega postopka, saj se vodi po njegovi dispoziciji in v njegovem interesu, pri čemer se slednji izčrpa šele, ko je v celoti poplačan. Skladno z določbo petega odstavka 38. člena ZIZ pa ima upnik nato pravico, da od dolžnika zahteva povračilo stroškov, ki so bili za izvršbo potrebni, vključno s stroški poizvedb o dolžnikovem premoženju. Skladno z 293. členom ZIZ so izvršilni stroški tudi stroški v zvezi z delom izvršitelja.

6. Pri presoji, ali upnik v razmerju do dolžnika upravičeno uveljavlja priglašene stroške postopka, mora izvršilno sodišče pretehtati, ali so bili izvršilni stroški priglašeni pravočasno, ali so upniku dejansko nastali ter ali so bili za izvršbo tudi potrebni. Kot izkaz nastanka stroškov v zvezi delom izvršitelja pa predložitev obračuna za plačilo dela in stroškov, ki ga izda izvršitelj (drugi v zvezi s prvim odstavkom 38.c člena ZIZ), po mnenju sodišča druge stopnje zadošča. Četudi obračun za plačilo dela in stroškov izvršitelja še ni dokončen, upnik s tem, ko ga predloži sodišču kot dokaz za nastale stroške, izkaže, da se z obračunom strinja in v kolikor to naredi pred iztekom roka za vložitev zahteve, da obračunu odloči sodišče, se vložitvi te zahteve odpove. Pa četudi bi upnik ne glede na predložen obračun vložil še zahtevo za odločanje o obračunu, bi bilo sodišče, ki vodi izvršbo, o tem obveščeno in bi zato najprej odločilo o zahtevi iz drugega odstavka 38c. člena ZIZ, po zahtevi pa o priglašenih stroških za delo izvršitelja. Glede na to upnik ni „prehiter“ v kolikor priglasi stroške za delo izvršitelja takoj, ko nastanejo, torej pred dokončnostjo obračuna, ki ga izda izvršitelj.

7. Pri premičninski izvršbi sodelujejo sicer upnik, dolžnik in izvršitelj, ki pa vsi med seboj niso v pravnem razmerju. Tako je potrebno ločiti razmerje med upnikom in izvršiteljem ter razmerje med upnikom in dolžnikom. Kot je bilo že navedeno je upnik tisti, ki v naprej založi izvršilne stroške, nato pa zahteva njihovo povrnitev od dolžnika. Po dokončnosti obračuna stroškov za delo izvršitelja je upnik zavezan za plačilo stroškov izvršitelju v tisti višini, kot izhaja iz obračuna oziroma jo ugotovi sodišče, v kolikor je podana zahteva upnika iz drugega odstavka 38c. člena ZIZ. Izvršitelj lahko nato na podlagi dokončnega obračuna izterja dolgovani znesek od upnika, ker dokončen obračun predstavlja izvršilni naslov (drugi odstavku 38.c člena ZIZ).

8. V razmerju med upnikom in dolžnikom pa mora upnik priglasiti sodišču izvršilne stroške takoj, ko nastanejo in je znana njihova višina (sedmi odstavek 38. člena ZIZ). Izvršilni stroški nastanejo z dnem oprave izvršilnega dejanja (n.pr. z dnem oprave rubeža), njihova višina pa je znana s sestavo obračuna izvršitelja. Upnik jih sicer priglasi v višini, kateri ni ugovarjal, sodišče pa v tem razmerju upnika do dolžnika odloča o potrebnosti priglašenih stroškov in s tem o upravičenja upnika do povračila izvršilnih stroškov v razmerju do dolžnika (peti odstavek 38. člena ZIZ). Ker o priglašenih stroških strani dolžnika vedno odloča sodišče, se lahko njihova višina ne ujema z višino stroškov, ki jih je obračunal izvršitelj. Vendar kot je bilo že navedeno: upnik je dolžan plačati izvršitelju stroške kot izhajajo iz dokončnega obračuna, dolžnik pa je upniku dolžan povrniti le stroške v višini, kot jih odmeri sodišče in ki ni nujno enaka izvršiteljevemu izračunu, ampak je lahko nižja, v kolikor sodišče meni, da določeni priglašeni stroški niso bili potrebni oziroma niso bili priglašeni v pravilni višini. Glede na to samo potrdilo o plačilu stroškov izvršitelja s strani upnika izgubi pomen, ker upnik torej ne bo nujno poplačan v višini kot izhaja iz obračuna.

9. Zahteva po dejanskem poplačilo stroškov za delo izvršitelja je pri presojanju upravičenja upnika do povračila izvršilnih stroškov v razmerju do dolžnika (peti odstavek 38. člena ZIZ) glede na navedeno neutemeljena. Obrazložitev sodišča prve stopnje, da je povrnitev izvršilnih stroškov za delo izvršitelja mogoče utemeljeno uveljavljati le, v kolikor so bili ti s strani upnika izvršitelju že tudi dejansko poravnani, je tudi v nasprotju s težnjo po koncentraciji in pospešitvi izvršilnega postopka. Pritožba pravilno opozarja na sklep Vrhovnega sodišča RS II Ips 219/2013 z dne 28. 8. 2014, v katerem je zavzeto stališče, da je zaradi zagotovitve hitrega in zanesljivega poteka izvršilnega postopka potrebno, da se že med postopkom izvršbe čim prej rešijo vprašanja glede izvršilnih stroškov. Skladno s sedmim odstavkom 38. člena ZIZ mora te upnik zato priglasiti takoj, ko nastanejo in je upniku znana njihova višina, ne pa kadarkoli do izreka tridesetdnevnega roka po zaključku izvršilnega postopka. Da bi upnik takšni zakonski zahtevi po takojšnji priglasitvi stroškov zadostil, pa jih po prepričanju sodišča druge stopnje more priglasiti takoj po prejemu obračuna oziroma ob dokončnosti vsakega izvršiteljevega obračuna in ne šele po tem, ko je te stroške izvršitelju tudi plačal.(1)

10. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi upnika ugodilo (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), sklep sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo temu sodišču vrnilo v nov postopek.

11. Odločitev o stroških postopka s pritožbo je odpadla, ker jih upnik ni priglasil (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

12. V okviru novega odločanja bo sodišče prve stopnje postopalo po v zgornji obrazložitvi izpostavljenih materialnopravnih izhodiščih ne da bi zahtevalo za odločanje o stroških od upnika predložitev dokazila o dejanskem plačilu stroškov izvršitelja. Najprej bo opravilo preizkus, ali so bili upnikovi stroški priglašeni pravočasno (sedmi odstavek 38. člena ZIZ), nato pa odločilo, ali so bili v predloženem obračunu izvršitelja specificirani izvršilni stroški za predmetno izvršbo tudi potrebni (peti odstavek 38. člena ZIZ). Sodišče bo samo potrebne stroške naložilo dolžniku, da jih povrne upniku.

Op. št. (1) : Tako tudi VSL sklep III Ip 5775/2013 z dne 20. 3. 2014.