8. 11. 2018

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopkih za preizkus pobude mladoletnih Ane Toplak, Luke Toplaka in Huga Toplaka, vsi Maribor, ki jih zastopa zakoniti zastopnik Jurij Toplak, Maribor, in ustavne pritožbe mladoletnih Ane Toplak in Luke Toplaka, oba Maribor, ki ju zastopata zakonita zastopnika Jurij Toplak in Tina Vesenjak, oba Maribor, na seji 8. novembra 2018

sklenilo:

1.Ustavna pritožba Ane Toplak zoper sodbo Upravnega sodišča št. I U 1131/2017 z dne 9. 5. 2018 se sprejme v obravnavo.

2.Ustavna pritožba Ane Toplak zoper sodbo Upravnega sodišča št. I U 1131/2017 z dne 9. 5. 2018 se v delu, ki se nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, zavrže.

3.Ustavna pritožba Luke Toplaka zoper sodbo Upravnega sodišča št. I U 1131/2017 z dne 9. 5. 2018 se zavrže.

4.Pobuda Ane Toplak za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 18.a člena Zakona o maturi (Uradni list RS, št. 1/07 – uradno prečiščeno besedilo) se sprejme.

5.Pobuda Ane Toplak za začetek postopka za oceno ustavnosti osmega odstavka 64. člena in 65. člena Zakona o osnovni šoli (Uradni list RS, št. 81/06 – uradno prečiščeno besedilo, 102/07, 107/10, 87/11 in 63/13) se zavrže.

6.Pobuda Luke Toplaka in Huga Toplaka za začetek postopka za oceno ustavnosti tretjega odstavka 18.a člena Zakona o maturi ter osmega odstavka 64. člena in 65. člena Zakona o osnovni šoli se zavrže.

OBRAZLOŽITEV

A.

Pritožnica Ana Toplak je pri Državnem izpitnem centru (v nadaljevanju RIC) zahtevala podatke o deležu dijakov na Prvi gimnaziji Maribor, ki so uspešno opravili maturo leta 2015 v prvem roku, in o povprečnem številu doseženih točk na prvem roku mature leta 2015 na Prvi gimnaziji Maribor. RIC je zahtevo zavrnil, ker naj zahtevana dokumenta ne bi obstajala pri organu. Pritožnica je vložila pritožbo pri Informacijskem pooblaščencu, ki je pritožbi ugodil, odločbo RIC odpravil in odredil RIC, naj pritožnici v elektronski obliki pošlje zahtevane podatke.

Tožbo je vložil RIC. Pritožnica je v upravnem sporu sodelovala kot stranka z interesom. Upravno sodišče je tožbi ugodilo in spremenilo odločbo Informacijskega pooblaščenca tako, da je pritožbo pritožnice zoper odločbo RIC zavrnilo. Upravno sodišče je navedlo, da med strankami ni sporno, da je treba za pripravo zahtevanih informacij prilagoditi in spremeniti obstoječe računalniške kode in da oseba, zaposlena pri organu, potrebuje 34 minut časa za pripravo zahtevanega dokumenta. Iz navedenega naj bi izhajalo, da RIC nima zahtevanega dokumenta v materializirani obliki, temveč ga je mogoče pridobiti šele z vloženim trudom in porabljenim časom ter specifičnim strokovnim znanjem. Tretji odstavek 18.a člena Zakona o maturi (v nadaljevanju ZMat) naj bi hrambo zahtevanega dokumenta izrecno prepovedoval.

Vrhovno sodišče naj bi v sodbi št. X Ips 338/2016 z dne 7. 2. 2018 odločalo o podobnem pravnem vprašanju, zato je Upravno sodišče v svoji sodbi povzelo bistvena stališča Vrhovnega sodišča. Po stališču Vrhovnega sodišča so dokumenti iz prvega odstavka 4. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 23/14, 50/14, 102/15 in 7/18 – v nadaljevanju ZDIJZ) vsi podatki, ki so v elektronski obliki v zbirkah podatkov pri organu. Dokumenti iz prvega odstavka 4. člena ZDIJZ naj bi bili podatki, ki naj bi jih bilo mogoče dejansko in pravno dopustno medsebojno povezati oziroma združiti z uporabo tistih računalniških orodij, ki naj bi bila ustvarjena za delo z navedenimi podatki in ki bi jih pri svojem delu uporabljali zaposleni pri navedenem organu ali druge pooblaščene osebe, ki so povezane z izvajanjem nalog organa. Pri dostopu do informacij javnega značaja naj bi bilo treba upoštevati tudi pravne ovire pri dostopu do nekaterih podatkov ali njihovih medsebojnih povezav. Obstoj pravnih omejitev pri dostopu do določenih podatkov ali njihovih medsebojnih povezav naj bi pomenil, da ti podatki ne morejo tvoriti dokumenta, s katerim razpolaga organ in bi lahko bil dostopen kot informacija javnega značaja. Posamezniki naj ne bi imeli pravice do širšega ali drugačnega dostopa do informacij javnega značaja kot sam organ ali pri njem zaposlene ali pooblaščene osebe. Prosilec naj ne bi bil upravičen do podatkov, ki bi jih pridobil z uporabo novih računalniških orodij oziroma z uporabo obstoječih računalniških orodij na način, ki za dostop do podatkov iz elektronske zbirke podatkov ni predviden ali dopusten. V primeru, ko naj bi bila uporaba podatkov v elektronski obliki iz podatkovne zbirke in njihovo povezovanje v dokument prepovedano organu, naj ne bi bilo mogoče v postopku dostopa do informacij javnega značaja zahtevati, naj organ tak dokument posreduje prosilcu. Enako naj bi veljalo tudi za kakršnokoli delovanje organa, ki bi ga v povezavi z uporabo navedenih podatkov sililo ali vodilo k izigravanju ali obidu navedene zakonske določbe. Osmi odstavek 64. člena Zakona o osnovni šoli (v nadaljevanju ZOsn), ki je bil upoštevan v primeru, v katerem je odločalo Vrhovno sodišče, naj bi omejeval ravnanje RIC, da bi tudi ob obstoju tehničnih možnosti in uporabi razpoložljivih računalniških orodij podatke o nacionalnem preverjanju znanja smel povezovati na način, ki bi omogočal razvrstitev šol glede na dosežke.

V izpodbijani sodbi je Upravno sodišče sprejelo stališče, da je prosilka zahtevala podatke o dosežkih na maturi, do katerih RIC v skladu s tretjim odstavkom 18.a člena ZMat ne sme dostopati in jih ne sme posredovati kot informacijo javnega značaja. Ker naj bi bil zahtevani dokument zaradi zakonske prepovedi iz tretjega odstavka 18.a člena ZMat nedostopen organu, naj bi bil ob upoštevanju stališč Vrhovnega sodišča nedostopen tudi prosilki. Upravno sodišče je sprejelo stališče, da sodba Evropskega sodišča za človekove pravice (v nadaljevanju ESČP) v zadevi Magyar Helsinki Bizottság proti Madžarski z dne 8. 11. 2016 ni primerljiva z obravnavano zadevo, ker naj ne bi bilo zadoščeno vsem kriterijem, ki jih je ESČP opredelilo pri presoji, kdaj gre za neupravičen poseg v svobodo izražanja. Po stališču Upravnega sodišča v obravnavanem primeru zahtevana informacija ni bila pripravljena na tak način, da bi jo bilo mogoče v vsakem trenutku posredovati prosilki, temveč naj bi bilo treba zagotoviti strokovno pomoč in porabiti določen čas za pripravo dokumenta. Upravno sodišče meni, da ni odstopilo od ustaljene sodne prakse, ker je sledilo stališčem Vrhovnega sodišča v zadnji upoštevni odločitvi. Upravno sodišče je navedlo, da so pritožničini očitki o posegu v človekove pravice in temeljne svoboščine neutemeljeni, ker vsak poseg v človekovo pravico ali temeljno svoboščino še ni nedopusten. Nedopusten naj bi bil, če bi bil nezakonit. V konkretnem primeru pa naj bi bil poseg določen z zakonom. Upravno sodišče je tudi zavrnilo predlog za razpis glavne obravnave. Sprejelo je stališče, da dejansko stanje, ki je bilo podlaga za izdajo upravnega akta, med strankami ni bilo sporno, zato naj bi bili izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka 59. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06, 62/10 in 109/12 – v nadaljevanju ZUS-1), ki določa pogoje za odločitev sodišča brez glavne obravnave.

5.Vrhovno sodišče je predlog za dopustitev revizije zavrnilo.

6.Ustavno pritožbo sta vložila Ana Toplak in Luka Toplak. Pritožnik Luka Toplak je navedel, da ni vložil zahteve v postopku dostopa do informacij javnega značaja, vendar meni, da je upravičen vložiti ustavno pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča. Zatrjuje, da naj bi se kmalu vpisoval v gimnazijo, zato naj bi bil dostop do zahtevanih podatkov nujen. S stališči Upravnega sodišča naj bi bilo poseženo tudi v njegove človekove pravice. V času vložitve vloge pritožnice Ane Toplak naj pritožnik ne bi mogel pričakovati zavrnitve zahteve za dostop do informacij javnega značaja in tako dolgotrajnega postopka.

7.Pritožnika zatrjujeta kršitev 2., 22., 23., 35., 39., 54. in 57. člena Ustave, 6., 8. in 10. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (Uradni list RS, št. 33/94, MP, št. 7/94 – v nadaljevanju EKČP) ter 12., 13., 16., 28. in 40. člena Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah (Uradni list SFRJ, št. 15/90, in Uradni list RS, št. 35/92, MP, št. 9/92 – KOP).

8.Pritožnika menita, da je kršitev pravice dostopa do informacij javnega značaja podana, ker jima je na podlagi sodbe Upravnega sodišča onemogočen dostop do podatka, do katerega naj bi po Ustavi imela pravico. Zatrjujeta, da je RIC objavljal podatke o deležu maturantov, ki so maturo uspešno opravili, in o povprečju števila točk na posamezni šoli, ter da so upravičenci do teh podatkov že lahko neomejeno dostopali. Z zavrnitvijo zahteve za navedene podatke naj bi Upravno sodišče poseglo v pridobljene pravice in odstopilo od ustaljene sodne prakse, po kateri naj bi prosilci prosto dostopali do podatkov za posamezne šole. Po mnenju pritožnikov bi moralo Upravno sodišče upoštevati, da je Vrhovno sodišče svojo odločitev v sodbi št. X Ips 338/2016 oprlo na posebnosti osnovnih šol. Po mnenju pritožnikov naj bi obstajale bistvene razlike pri pridobivanju podatkov o dosežkih nacionalnega preverjanja znanja v osnovnih šolah in podatkih o dosežkih na maturi. Dijaki naj bi imeli pravico do izbire srednje šole, pri srednjih šolah naj bi bil javni interes za pridobitev informacij o dosežkih mature bistveno večji in podatki o rezultatih mature naj bi bili v preteklosti že večkrat javno objavljeni. Upravno sodišče bi moralo upoštevati, da je predlagatelj v sodbi Vrhovnega sodišča št. X Ips 338/2016 zahteval podatke nacionalnega preverjanja znanja za vse šole v Republiki Sloveniji, pritožnica Ana Toplak pa naj bi zahtevala podatke le za eno srednjo šolo. Podatka o dosežkih na maturi ene gimnazije naj ne bi bilo mogoče razvrščati. Republika Slovenija naj bi bila edina evropska država, kjer naj bi bilo prepovedano razvrščanje srednjih šol. Upravno sodišče naj ne bi navedlo legitimnega cilja za poseg v pravico dostopa do informacij javnega značaja (drugi odstavek 39. člena Ustave), temveč naj bi le ugotovilo, da obstaja zakonska podlaga za poseg v pravico. Razlaga Upravnega sodišča, po kateri naj bi prepoved razvrščanja šol, ki zavezuje le RIC, preprečila javnosti dostop do podatkov, naj bi pomenila kršitev 2., 22., 35., 39., 54. in 57. člena Ustave ter 8. člena EKČP. Upravno sodišče naj bi napačno razlagalo sodbo ESČP v zadevi Magyar Helsinki Bizottság proti Madžarski. Pritožnika menita, da je stališče Upravnega sodišča, po katerem so v okviru EKČP varovani le podatki, ki so obstoječi, napačno. Iz sodbe ESČP v zadevi Youth Initiative for Human Rights proti Srbiji z dne 25. 6. 2013 naj bi izhajalo, da so varovane tudi informacije, ki jih mora organ ustvariti iz obstoječih podatkov.

9.Sodba Upravnega sodišča naj bi bila v neskladju z 22. členom Ustave in 6. členom EKČP, ker naj ne bi bila obrazložena. Upravno sodišče naj se ne bi opredelilo do zatrjevanih kršitev človekovih pravic in temeljnih svoboščin ter naj ne bi obrazloženo odstopilo od sodne prakse. Upoštevalo naj bi sodbo Vrhovnega sodišča št. X Ips 338/2016, čeprav naj bi šlo za bistveno različne pravne položaje. Upravno sodišče naj pri presoji ne bi upoštevalo, da je RIC do leta 2014 objavljal tabelo dosežkov mature brez imena šole in da naj bi svojo prakso spremenil le zato, da bi javnosti onemogočil dostop do podatkov. Pritožnika se ne strinjata s stališčem Upravnega sodišča, da dejansko stanje med strankami ni bilo sporno. Zatrjujeta, da je bilo med strankami sporno, v kolikšnem času lahko zaposleni v RIC dostopijo do zahtevanih podatkov. V tožbi naj bi predlagala zaslišanje priče. Upravno sodišče naj bi kršilo 22. in 23. člen Ustave ter 6. člen EKČP, ker naj pritožnici ne bi poslalo v odgovor vlog nasprotne stranke, ker naj se ne bi opredelilo do pritožničinih dokaznih predlogov v zvezi s spornim dejanskim stanjem (obstoj podatkov v računalniški bazi, trajanje priprave zahtevanih podatkov) in naj se ne bi opredelilo do predloga za izvedbo glavne obravnave. Pritožnika zatrjujeta tudi kršitev pravice do nepristranskega sojenja, ker naj bi si sodnica sama predlagala dodelitev spisa, pripravljalno vlogo pritožnice s predlogom za izvedbo glavne obravnave in zaslišanjem prič naj bi že naslednji delovni dan po kurirju poslala nasprotni stranki in zelo hitro odločila z izpodbijano sodbo. Sodnica naj ne bi upoštevala predloga pritožnice za zaslišanje prič in za razpis glavne obravnave. V postopku naj bi prišlo tudi do kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, ker naj bi postopek pred Upravnim sodiščem trajal 12 mesecev.

10.Pobudo so vložili Ana Toplak, Luka Toplak in Hugo Toplak. Zatrjujejo, da so izpodbijane zakonske določbe v neskladju s 35., 39. in 57. členom Ustave. Zakon, ki naj bi pobudnikom prepovedoval razvrščanje šol in uporabo javnih podatkov o šolah, naj bi kršil njihovo splošno svobodo ravnanja. Taka prepoved naj ne bi zasledovala legitimnega cilja in naj ne bi bila nujna v demokratični družbi. Iz istih razlogov naj bi izpodbijane zakonske določbe kršile pravico do spoštovanja zasebnosti iz 8. člena EKČP. Zakon, ki prepoveduje razvrščanje šol in objavo seznamov šol, naj bi kršil pravico do obveščenosti vsem, ki jih ti podatki zanimajo. Ker naj država ne bi delila z javnostjo podatkov o razvrščanju šol, naj bi bila pobudnikom kršena pravica do obveščenosti iz 39. člena Ustave in iz 10. člena EKČP. Pravica do izobraževanja (57. člen Ustave) naj bi nalagala državi dolžnost, da posamezniku omogoči nediskriminacijski pristop do obstoječih tipov in stopenj izobrazbe ter mu ponudi minimalen standard kakovosti te izobrazbe. Z razkritjem podatkov, ki jih ima država, naj bi bilo posamezniku omogočeno, da podatke razvrščajo, jih kombinirajo z drugimi podatki, iz njih sestavljajo sezname ali lestvice ter tako ugotovijo šole, ki so po njihovih kriterijih za otroke najprimernejše. S skrivanjem javnih podatkov in s prepovedjo razvrščanja in izmenjave ali objave razvrščanj naj bi bilo onemogočeno poiskati najprimernejšo šolo. Ta pravica naj bi bila vsebovana tudi v 8. členu EKČP. Tretji odstavek 18.a člena ZMat naj bi bil v neskladju s 35., 39. in 57. členom Ustave, ker naj bi onemogočal dostop do podatkov o dosežkih mature na posamezni šoli.

B. – I.

11.Ustavno sodišče je ustavno pritožbo Ane Toplak zoper sodbo Upravnega sodišča št. I U 1131/2017 z dne 9. 5. 2018 sprejelo v obravnavo. Presodilo bo, ali so bile z izpodbijano sodbo kršene pritožničine človekove pravice oziroma temeljne svoboščine (1. točka izreka).

12.Ustavno sodišče je ustavno pritožbo Ane Toplak zoper sodbo Upravnega sodišča št. I U 1131/2017 z dne 9. 5. 2018 v delu, ki se nanaša na kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, zavrglo, ker ne gre za posamičen akt državnega organa, organa lokalne skupnosti ali nosilca javnih pooblastil, s katerim bi bilo odločeno o pritožnikovi pravici, obveznosti ali o pravni koristi (2. točka izreka).

13.Ustavno sodišče je ustavno pritožbo Luke Toplaka zoper sodbo Upravnega sodišča št. I U 1131/2017 z dne 9. 5. 2018 zavrglo, ker jo je vložila neupravičena oseba (3. točka izreka).

14.Pobudniki trdijo, da izpodbijane zakonske določbe neposredno učinkujejo in posegajo v njihove pravice. Izpodbijane določbe naj bi jim prepovedovale razvrščanje šol na podlagi podatkov nacionalnega preverjanja znanja in dosežkov mature, zato naj bi bil pravni interes za vložitev pobude podan. Pravni interes utemeljujejo tudi z vloženo ustavno pritožbo, v kateri je predmet presoje sodba Upravnega sodišča, na podlagi katere je bil pobudnici Ani Toplak zavrnjen dostop do informacij javnega značaja. Pobudniki v dopolnitvi pobude opozorijo na sodbo Vrhovnega sodišča št. X Ips 338/2016 z dne 7. 2. 2018, v kateri naj bi Vrhovno sodišče sprejelo stališče, da osmi odstavek 64. člena in 65. člen ZOsn zavezujeta le organ, ki je zavezanec za posredovanje informacij javnega značaja, njen dejanski odraz pa je v omejitvi prosilčevega dostopa do informacij javnega značaja. Upravno sodišče je v sodbi, izpodbijani z ustavno pritožbo, sprejelo enako stališče glede tretjega odstavka 18.a člena ZMat. Glede na različno razumevanje zakonskega besedila pobudnikov in sodišč je moralo Ustavno sodišče najprej razložiti pomen izpodbijanih določb.

15.Osmi odstavek 64. člena ZOsn določa: "Podatki in analize o dosežkih nacionalnega preverjanja znanja se ne smejo uporabiti za razvrščanje šol."

16.Člen 65 ZOsn določa: "Dosežki nacionalnega preverjanja znanja se lahko uporabljajo samo za namen, ki ga določa ta zakon."

17.Tretji odstavek 18.a člena ZMat določa: "Podatki iz letne analize o kakovosti mature se ne smejo uporabiti za razvrščanje šol."

18.Zakonsko besedilo osmega odstavka 64. člena in 65. člena ZOsn ter tretjega odstavka 18.a člena ZMat dopušča tako razlago, ki jo zagovarjajo pobudniki kot razlago, ki jo je sprejelo Vrhovno sodišče. Prepoved uporabe podatkov nacionalnega preverjanja znanja in podatkov iz letne analize o kakovosti mature za razvrščanje šol se lahko nanaša le na izvajalce javnih storitev in nosilce javnih pooblastil na področju izobraževanja pri izvajanju njihovih pristojnosti, lahko pa se nanaša na vsakogar.

19.Zato je moralo Ustavno sodišče jezikovno razlago dopolniti in preveriti še z drugimi razlagalnimi metodami. Osmi odstavek 64. člena in 65. člen ZOsn sta uvrščena v poglavje z naslovom "Preverjanje, ocenjevanje in napredovanje učencev". V 66. členu ZOsn je določeno, da strokovne, tehnične, razvojne in druge naloge, povezane z nacionalnim preverjanjem znanja, opravljajo zavodi, določeni v zakonu, ki ureja organizacijo in financiranje vzgoje in izobraževanja. Člen 18a ZMat ureja pristojnosti in naloge šol ter pristojnih organov pri spremljanju kakovosti mature (prvi odstavek 18.a člena ZMat) in je umeščen v poglavje z naslovom "Maturitetni organi in Državni izpitni center". Umestitev izpodbijanih določb v poglavja, ki urejajo pristojnosti organov in organizacij, zadolženih za organizacijsko in vsebinsko pripravo, izvedbo in analizo nacionalnega preverjanja znanja in letno analizo kakovosti mature, pritrjuje stališču Vrhovnega sodišča, da so naslovniki izpodbijanih določb nosilci javnih pooblastil in izvajalci javnih storitev na področju izobraževanja. Ker so izpodbijane določbe uvrščene med zakonske določbe, ki urejajo pristojnosti organov in organizacij pri izvajanju nacionalnega preverjanja znanja in mature, ki morajo med drugim tudi analizirati rezultate nacionalnega preverjanja znanja in mature (dvanajsta alineja prvega odstavka 18. člena ZMat in dvanajsti odstavek 64. člena ZOsn v zvezi s Pravilnikom o nacionalnem preverjanju znanja v osnovni šoli, Uradni list RS, št. 30/13 in 49/17), izpodbijana zakonska ureditev, ki prepoveduje določene oblike analize in uporabe teh podatkov, zavezuje le organ, ki je pristojen za izvajanje te naloge.

20.V zakonodajnem gradivu k sprejetju osmega odstavka 64. člena in 65. člena ZOsn ter tretjega odstavka 18.a člena ZMat ni izrecno obrazloženo, kdo so naslovniki izpodbijanih določb.[1] Vendar je zakonodajalec v obrazložitvi k sprejetju 18.a člena ZMat navedel, da se bo kakovost mature preverjala v skladu z metodologijo, ki jo določi minister, in da bodo statistični podatki o rezultatih mature strokovno obdelani, da bodo odražali dejansko stanje glede na upoštevane pokazatelje kakovosti. Namen te določbe je torej bil zagotoviti ustrezno zakonsko podlago za javno objavo rezultatov mature. Prepoved uporabe rezultatov mature za razvrščanje šol je torej namenjena organom, ki so pristojni strokovno obdelati in objaviti rezultate mature. Prepoved obdelave, uporabe in objave podatkov o nacionalnem preverjanju znanja in dosežkih mature za namen razvrščanja šol vsebujeta tudi drugi odstavek 97. člena ZOsn in drugi odstavek 56. člena ZMat, ki sta uvrščena v poglavji, ki urejata obveznosti nosilcev javnih pooblastil in izvajalcev javnih služb pri zbiranju in varstvu osebnih podatkov. Zakonodajalec je v zakonodajnem gradivu k sprejetju drugega odstavka 56. člena ZMat in drugega odstavka 97. člena ZOsn izrecno navedel, da je namen te zakonske prepovedi preprečiti šolam, univerzam in samostojnim visokošolskim zavodom, da bi pri izvajanju svojih pristojnosti uporabljali podatke nacionalnega preverjanja znanja in letne analize kakovosti mature za razvrstitev šol.[2]

21.Sistematična, namenska in zgodovinska razlaga torej pritrjujejo razumevanju Vrhovnega sodišča, po katerem se prepoved razvrščanja podatkov iz izpodbijanih določb nanaša le na nosilce javnih pooblastil in izvajalce javnih storitev na področju izobraževanja. P repovedujoče pravno pravilo, ki lahko pomeni poseg v posameznikove pravice, je treba razlagati zožujoče. Razlaga Vrhovnega sodišča zoži krog mogočih naslovnikov pravne prepovedi in zato manj posega v pravice uporabnikov izobraževanih storitev. To pomeni, da osmi odstavek 64. člena in 65. člen ZOsn ter tretji odstavek 18.a člena ZMat urejajo ravnanje nosilcev javnih pooblastil in izvajalcev javnih storitev, ne pa ravnanja uporabnikov izobraževalnih storitev.

22.Izpodbijane zakonske določbe na pobudnike ne učinkujejo neposredno. Na pravni položaj pobudnikov učinkujejo le posredno v postopku za dostop do informacij javnega značaja. Izpodbijane določbe pobudnikom glede na stališče Upravnega sodišča v izpodbijani sodbi onemogočajo pridobitev informacij o razvrstitvi šol na podlagi dosežkov mature od nosilca javnega pooblastila. V skladu s prvim odstavkom 5. člena Zakona o dostopu do informacij javnega značaja (Uradni list RS, št. 51/06 – uradno prečiščeno besedilo, 23/14, 50/14, 102/15 in 7/18 – v nadaljevanju ZDIJZ) so informacije javnega značaja prosto dostopne pravnim ali fizičnim osebam. V skladu z drugim odstavkom 5. člena ZDIJZ ima vsak prosilec pravico na svojo zahtevo pridobiti od organa informacijo javnega značaja tako, da jo pridobi na vpogled ali da pridobi njen prepis, fotokopijo ali njen elektronski zapis. V IV. poglavju ZDIJZ je urejen postopek za dostop. V drugem odstavku 22. člena ZDIJZ je določeno, da mora organ, če dostop delno ali v celoti zavrne, o tem izdati odločbo. V skladu s prvim odstavkom 27. člena ZDIJZ ima prosilec zoper odločbo, s katero je organ odločil o zahtevi za dostop ali ponovno uporabo, pravico do pritožbe. O pritožbi odloča Informacijski pooblaščenec (tretji odstavek 27. člena ZDIJZ). Zoper odločbo Informacijskega pooblaščenca je mogoče začeti upravni spor skladno z zakonom (31. člen ZDIJZ).

23.Pobudniki lahko namen, ki ga zasledujejo s pobudo, zavarujejo v posamičnem postopku pred pristojnim organom in sodiščem ter nato z ustavno pritožbo pred Ustavnim sodiščem, pod pogoji iz 50. do 60. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 64/07 – uradno prečiščeno besedilo in 109/12 – v nadaljevanju ZUstS). To stališče Ustavnega sodišča je podrobneje obrazloženo v sklepu št. U-I-275/07 z dne 22. 11. 2007 (Uradni list RS, št. 110/07, in OdlUS XVI, 82). Ustavno pritožbo je upravičena vložiti tudi prizadeta oseba s položajem stranke v upravnem sporu (tretja alineja 16. člena ZUS-1).

24.Pobudnica Ana Toplak je vložila ustavno pritožbo zoper sodbo Upravnega sodišča, ki temelji na tretjem odstavku 18.a člena ZMat. Zato izkazuje pravni interes za začetek postopka za oceno ustavnosti izpodbijane določbe ZMat. Ustavno sodišče je v tem delu pobudo sprejelo (4. točka izreka). Ne izkazuje pa pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti osmega odstavka 64. člena in 65. člena ZOsn. Pobudnica ima pravni interes le za presojo ustavnosti tistih zakonskih določb, na katerih temelji izpodbijana sodba Upravnega sodišča. Ker ne temelji na osmem odstavku 64. člena in 65. členu ZOsn, temveč na tretjem odstavku 18.a člena ZMat, morebitna ugoditev pobudi v tem delu ne bi mogla privesti do izboljšanja pobudničinega pravnega položaja. Zato pobudnica Ana Toplak ne izkazuje pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti osmega odstavka 64. člena in 65. člena ZOsn. Ustavno sodišče je njeno pobudo v tem delu zavrglo (5. točka izreka).

25.Ustavno sodišče je ustavno pritožbo Luke Toplaka zavrglo, pobudnik Hugo Toplak pa ustavne pritožbe ni vložil. Zato Luka in Hugo Toplak ne izkazujeta pravnega interesa za začetek postopka za oceno ustavnosti osmega odstavka 64. člena in 65. člena ZOsn ter tretjega odstavka 18.a člena ZMat. Ustavno sodišče je njuno pobudo zavrglo (6. točka izreka).

C.

26.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 55.b člena, prve in šeste alineje prvega odstavka 55.b člena, tretjega odstavka 25. člena in tretjega odstavka 26. člena ZUstS ter prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 86/07, 54/10, 56/11 in 70/17) v sestavi: predsednica dr. Jadranka Sovdat ter sodnice in sodniki dr. Matej Accetto, dr. Dunja Jadek Pensa, DDr. Klemen Jaklič, dr. Rajko Knez, dr. Etelka Korpič – Horvat, dr. Špelca Mežnar, dr. Marijan Pavčnik in Marko Šorli. Sklep je sprejelo soglasno.

dr. Jadranka Sovdat Predsednica

[1]Glej Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o osnovni šoli – skrajšani postopek – EPA 791-IV, Poročevalec DZ, št. 35/06, str. 7, in Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o maturi – skrajšani postopek – EPA 1005-IV, Poročevalec DZ, št. 84/06, str. 13.

[2]Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja – redni postopek – EPA 1188-VII, Poročevalec DZ z dne 20. 4. 2016, obrazložitev k 14. členu.