Jedro

Da je ugovorni razlog iz prvega odstavka 177. člena ZIZ podan, mora dolžnik izkazati potrebnost kmetijskih zemljišč in gospodarskega poslopja kmeta za preživljanje. Ob tem, ko dolžnika temeljnega - nujnosti uporabe zemljišč za lastno preživljanje in preživljanje družine sploh nista izkazala, so pritožbena izvajanja o tem, da dolžniku ni potrebno izkazati statusa kmeta, povsem nerelevantna.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Upnik sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je ugovor dolžnikov zavrnilo in dolžnikoma naložilo, da v roku 8 dni upniku povrneta nadaljnje izvršilne stroške v znesku 344,40 EUR.

2. Proti temu sklepu se pritožujeta dolžnika. Mnenja sta, da je sodišče odločilo pravno napačno. Kot prvo izpostavljata, da upnik bistvenih zatrjevanj dolžnikov sploh ni prerekal. Sodišče bi že iz tega razloga moralo ugovoru ugoditi. Opozarjata, da po 177. členu Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) izvršba na kmetijska zemljišča ni dopustna. Da so vsa predmetna zemljišča kmetijska zemljišča, je neprerekano dejstvo, razen tega gre za pravno ureditev statusa zemljišča, kar sodišče mora poznati. Prav tako sta dolžnika zatrjevala nadaljnjo predpostavko nedopustnosti izvršbe, to je, da to kmetijsko zemljišče rabita za lastno preživljanje in preživljanje družine. Prvi dolžnik je navedel, da je nezaposlen in brez drugih virov preživljanja. Kmetijska zemljišča in pridelki iz teh površin mu zato logično predstavljajo edini vir preživljanja. Druga dolžnica je zaposlena, vendar prejema del minimalne plače, kar ne zadošča za preživetje. Kmetijsko zemljišče ji služi že vrsto let kot vir preživljanja. Dolžnika o družinskih članih nista predložila potrdila, vendar sta to zatrjevala, upnik pa temu ni nasprotoval. Pojasnita, da imata dolžnika dva mladoletna otroka. Ob presoji okoliščin, da štiričlanska družina živi od minimalne plače, sodišče ne more priti do drugačnega zaključka kot tega, da dolžnika potrebujeta kmetijska zemljišča, da sploh preživita. Prvi dolžnik v ugovoru ni bil dolžan izkazati statusa kmeta, saj se po Zakonu o kmetijskih zemljiščih (v nadaljevanju ZKZ-1) šteje za kmeta vsak, ki je usposobljen za kmeta. Ker dolžnika menita, da sta izkazala vse predpostavke za nedopustnost izvršbe na nepremičnine, smiselno predlagata spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se ugovoru ugodi.

3. Upnik v odgovoru na pritožbo ponavlja navedbe iz odgovora na ugovor in z njimi prereka pritožbene navedbe ter se zavzema za zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Za razliko od pravdnega postopka imajo stranke v izvršilnem postopku drugačen položaj. V slednjem je namreč upnikov položaj ponderiran z izvršilnim naslovom. V njem je pravnomočno odločeno o materialnopravnem zahtevku upnika in sodišče je tako kot stranke, vezano nanj ter njegove zakonitosti in pravilnosti ne more več preizkušati. V izvršbi tako ni več značilne simetričnosti procesnih pravic, temveč ima procesno ravnotežje drugačno težišče. Specifičnost procesnega ravnovesja odseva tudi v strukturi in delovanju pravnih sredstev.

6. Za dolžnikovo pravno sredstvo zoper sklep o izvršbi ugovor tako velja zahteva, da mora biti obrazložen (drugi odstavek 53. člena ZIZ). Za obrazložen velja ugovor, v katerem dolžnik navede dejstva, s katerimi ga utemeljuje, s hkratno predložitvijo dokazov. Ugovor, ki ne izpolnjuje meril obrazloženosti, šteje za neutemeljenega. Trditveno in dokazno breme o obstoju dejstva, ki preprečuje izvršbo, je tako v celoti na dolžniku.

7. Dolžnika sta v ugovoru z navedbo, da je s sklepom o izvršbi dovoljena izvršba tudi na kmetijska zemljišča (6. točka ugovora) in z navedbo, da prvi dolžnik nima nikakršnih dohodkov oziroma druge zaposlitve kot kmetovanja za preživljanje lastne družine na majhni kmetijski površini (7. točka ugovora), uveljavljala ugovorni razlog iz 7. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ v zvezi s prvim odstavkom 177. člena ZIZ. K ugovoru sta priložila potrdilo o statusu kmeta prvega dolžnika. Po slednji citirani določbi predmet izvršbe ne morejo biti kmetijska zemljišča in gospodarska poslopja kmeta, kolikor jih potrebuje za lastno preživljanje in za preživljanje članov svoje ožje družine ter drugih oseb, ki jih je po zakonu dolžan preživljati.

8. Sodišče druge stopnje pritrjuje sodišču prve stopnje, da dolžnika z zgoraj navedenimi ugovornimi navedbami in dokazom, predloženim k ugovoru, nista zadostila zahtevi iz drugega odstavka 53. člena ZIZ. Dolžnika nista določno navedla, katera kmetijska zemljišča so jima potrebna za lastno preživljanje in za preživljanje družine, kaj in koliko na njih pridelata, kolikšni so prihodki od kmetijske dejavnosti na teh površinah, višino njunih drugih prihodkov ter višino prihodkov ostalih družinskih članov, število družinskih članov, njihovo starost ter število drugih oseb, ki sta jih po zakonu dolžna preživljati, kakor tudi nista, razen potrdila o statusu kmeta, predložila dokazila ali predlagala dokaze. Šele ugovor z navedeno vsebino in predloženimi dokazi bi sodišču omogočal vsebinsko presojo utemeljenosti ugovora. Kot že pojasnjeno, zgolj navedbe, da je izvršba dovoljena tudi na kmetijskih zemljiščih in da prvi dolžnik nima prihodkov oziroma druge zaposlitve kot kmetovanje za preživljanje lastne družine na majhni kmetijski površini, s predloženim potrdilom o statusu kmeta, standarda obrazloženega ugovora iz drugega odstavka 53. člena ZIZ nikakor ne dosega.

9. Neupoštevne kot pritožbena novota so pritožbena navajanja dolžnikov o višini prejemkov drugega dolžnika in številu družinskih članov ter navedbe o njihovi starosti. Dolžnika nista izkazala, da tega brez lastne krivde nista mogla uveljavljati že v ugovoru, zato sta s temi navedbami prekludirana (prvi odstavek 337. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Enako kot že v ugovoru, pa ponovno v pritožbi zgolj pavšalno navajata, da jima kmetijska zemljišča predstavljajo edini vir preživljanja. Take navedbe sodišču podlage za presojo, na katera kmetijska zemljišča izvršba ni dovoljena, torej v kolikšnem obsegu so te potrebne dolžnikoma za lastno preživljanje in za preživljanje njune družine, ne dajejo. Brez pravno relevantnih dejstev in dokazov je vsebinski preizkus utemeljenosti ugovora onemogočen. Pritožba, ki se zavzema za drugačno oceno teh ugovornih navedb, je po navedenem neutemeljena.

10. Ob tem, ko je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tudi ugovorne trditve, da po izvršilnem naslovu ni dopustna izvršba na nepremičnine (ker v sklepu I 2002/144 ni dovoljena izvršba nanje), kar dolžnika v pritožbi ne zatrjujeta več in prvostopenjske odločitve v tem delu ne izpodbijata, in pravilno ugotovilo, da tudi niso podani ugovorni razlogi iz drugega odstavka 55. člena ZIZ, na katere pazi sodišče po uradni dolžnosti(1), je ugovor dolžnikov kot neutemeljen pravilno zavrnilo.

11. Neutemeljene so pritožbene trditve, da upnik ugovoru ni nasprotoval, zato bi morale nastopiti posledice iz prvega odstavka 58. člena ZIZ. V odgovoru na ugovor je upnik navedbam o izvzetju kmetijskih zemljišč iz izvršbe izrecno nasprotoval, posebej še z navedbami, da glede na obseg zemljišč, s katerimi razpolagata dolžnika, teh ne potrebujeta za preživljanje, kot tudi z ugotovitvami, da dolžnika nista niti navedla števila družinskih članov.

12. Da je ugovorni razlog iz prvega odstavka 177. člena ZIZ podan, mora dolžnik izkazati potrebnost kmetijskih zemljišč in gospodarskega poslopja kmeta za preživljanje. Ob tem, ko dolžnika temeljnega - nujnosti uporabe zemljišč za lastno preživljanje in preživljanje družine sploh nista izkazala, so pritožbena izvajanja o tem, da dolžniku ni potrebno izkazati statusa kmeta, povsem nerelevantna. Enako, ob neizkazani nujnosti uporabe kmetijskih zemljišč za preživetje, velja za status zemljišč in očitke, da bi moralo sodišče samo ugotoviti, da gre za kmetijska zemljišča. 13. Iz navedenih razlogov je sodišče druge stopnje pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Odločitev je sprejelo potem, ko tudi uradni preizkus (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena istega zakona in 15. členom ZIZ) ni pokazal kršitev.

14. Z navedbami v odgovoru na pritožbo, s katerimi upnik ponavlja navedbe iz odgovora na ugovor in pritrjuje prvostopenjski odločitvi, k pritožbeni presoji ni pripomogel. Stroške odgovora na pritožbo kot nepotrebne zato krije sam (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena istega zakona in 15. členom ZIZ).

Op. št. (1): Pri ugovornem razlogu po 7. točki prvega odstavka 55. člena ZIZ sodišče po uradni dolžnosti pazi le, če je izvršba dovoljena na predmetih, ki niso v pravnem prometu.