Jedro

Tožeča stranka izgubi pravico zahtevati v izvršilnem postopku izvršitev sklepa, s katerim je toženi stranki po tožbi zaradi motenja posesti naloženo kakšno dejanje, če ni zahtevala prisilne izvršitve v 30 dneh po izteku roka, ki je bil v sklepu določen zato da ga opravi (29. člen ZPP). To besedilo je treba razumeti tako, da to velja le za končni sklep izdan v pravdah zaradi motenja posesti, ne razteza pa se to določilo na začasno odredbo izdano v motenjskih pravdah.

Izrek

Ugovor se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom dovolilo izvršbo na podlagi sklepa Okrajnega sodišča v Ljubljani opr.št. IV P 45/96 z dne 2.2.1996 in dolžniku naložilo, da v roku 3 dni izroči ključe obstoječe ključavnice vhodnih vrat hiše ... v Ljubljani in jima omogoči nemoten vstop v stanovanje v pritličju te hiše ter nadaljno nemoteno uporabo tega stanovanja. V primeru neizpolnitve obveznosti pa je sodišče določilo denarno kazen v znesku 90.000,00 SIT hkrati je dolžniku naložilo, da povrne upniku 29.502,00 SIT izvršilnih stroškov.

Zoper navedeni sklep je dolžnik vložil pravočasni ugovor iz ugovornega razloga 10. tč. 55. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju, saj je po njegovem mnenju potekel rok, v katerem je po zakonu mogoče predlagati izvršbo. V konkretnem primeru teče postopek zaradi motenja posesti in bi bilo potrebno uporabiti določbo 429. čl. Zakona o pravdnem postopku, ki določa, da tožeča stranka izgubi pravico zahtevati v izvršilnem postopku izvršitev sklepa, s katerim je bilo toženi stranki po tožbi zaradi motenja posesti naloženo kakšno dejanje, če ni zahtevala prisilne izvršitve v 30 dneh po izteku roka, ki je bil v sklepu določen za to da ga opravi.

Upnika v odgovoru na ugovor navajata, da se določba 429. čl. Zakona o pravdnem postopku nanaša le na izvršitev meritorne odločitve, torej sklep o izvršbi, s katerim je bilo vsebinsko odločeno o tožbenem zahtevku. Navedena določba pa se ne nanaša na izvršitev začasne odredbe, čeprav je bila izdana v postopku zaradi motenja posesti.

Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je ugovor zoper sklep o izvršbi neutemeljen, ga je poslalo višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi (2. odst. 54. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - Ur. l. RS št. 51/98 - v nadaljevanju ZIZ).

Ugovor ni utemeljen.

Izvršilni postopek je bil v tej zadevi uveden na podlagi izvršilnega naslova, to je pravnomočne odločbe Okrajnega sodišča v Ljubljani opr.št. IV P 45/96 v zvezi s sklepom višjega sodišča opr.št. II Cp 135/98 - to je začasne odredbe, s katero je bilo dolžniku naloženo, da jo izroči upnikoma ključe nove ključavnice na vhodnih vratih stanovanjske hiše in jima do pravnomočnosti odločbe v motenjskem sporu omogoči nemoten vstop v stanovanje v pritličju te hiše in nadaljno nemoteno uporabo tega stanovanja. Izvršilni naslov torej predstavlja pravnomočen sklep o začasni odredbi. Izvršitev take odločbe ureja Zakon o izvršbi in zavarovanju (Ur. l. RS št. 51/98) v 17. poglavju oziroma predvsem 226. čl. Navedeno določilo ZIZ-a, niti druga določila, pa ne postavljajo nobenega roka za izvršitev izvršilnega sklepa za dosego dejanja in dopustitve. Res 429. čl. Zakona o pravdnem postopku določa, da tožeča stranka izgubi pravico zahtevati v izvršilnem postopku izvršitev sklepa, s katerim je toženi stranki po tožbi zaradi motenja posesti naloženo kakšno dejanje, če ni zahtevala prisilne izvršitve v 30 dneh po izteku roka, ki je bil v sklepu določen zato da ga opravi. Besedilo navedenega člena pa je razumeti tako, da to velja le za sklep, ki je izdan po tožbi zaradi motenja posesti, torej za končni sklep izdan v pravdah zaradi motenja posesti, ne razteza pa se to določilo na začasno odredbo izdano v motenjskih pravdah. Ta začasna odredba je izdana res v motenjski pravdi, vendar na predlog upnikov po določbah takratnega Zakona o izvršilnem postopku (Ur. l. SFRJ št. 20/78), ne pa po tožbi zaradi motenja posesti. Izpodbijani izvršilni sklep je torej pravilen in zakonit ter ni podan ugovorni razlog 10. tč. 1. odst. 55. čl. ZIZ.

Ker je sodišče druge stopnje ugotovilo, da niso podani pritožbeni razlogi, niti ni zasledilo procesnih kršitev na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, je ugovor dolžnika kot neutemeljen zavrnilo ter v skladu z določbo 2. tč. 365. čl. Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS št. 26/99) v zvezi z določbo 15. čl. ZIZ potrdilo sklep sodišča prve stopnje.