Jedro

Glede na naravo dednega dogovora (pogodba civilnega prava), nestrinjanje dediča s predlaganim dednim dogovorom, ne posega v pravno varovane pravice ali na zakon oprto osebno korist ostalih sodedičev. Enak učinek ima praviloma tudi zavrnilna odločba centra za socialno delo, izdana na podlagi 191. člena ZZZDR.

Glede na možnosti dedovanja, ki jih za dedovanje zaščitene kmetije določa ZDKG, tudi po presoji Vrhovnega sodišča, predlagani dedni dogovor ni koristen za mladoletnega tožnika. Prav otrokove koristi pa morajo biti glavno vodilo v vseh postopkih, kjer se odloča o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih. Ker predlagani dedni dogovor mld. tožniku ni v korist, zavrnitev odobritve le-tega varuje njegove koristi in zato očitno ne posega v pravice ali pravne koristi mld. tožnika.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo tožbo tožeče stranke zoper odločbo Centra za socialno delo Nova Gorica z dne 29. 9. 2009. Z navedeno odločbo je prvostopenjski upravni organ na podlagi 191. člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) odločil, da se ne odobri zastopanje mld. tožnika po skrbnici za poseben primer na zapuščinski obravnavi dne 7. 9. 2009, in s tem zavrnil odobritev na tej zapuščinski obravnavi predlaganega dednega dogovora. Tožena stranka je z odločbo z dne 13. 7. 2010 pritožbo tožeče stranke zoper izpodbijani sklep zavrnila. V upravnem postopku je bilo ugotovljeno, da na zapuščinski obravnavi dne 7. 9. 2009 predlagani dedni dogovor mld. tožniku ni v korist, zato je bila z neodobritvijo zastopanja skrbnice za poseben primer zavrnjena njegova odobritev.

2. Sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijanega sklepa navaja, da izpodbijana odločba očitno ne posega v pravice ali v neposredno, na zakon oprto korist tožeče stranke. To še posebej velja za mld. tožnika, v korist katerega je z izpodbijano odločbo zadržana sklenitev predlaganega dednega dogovora. Prva tožnica A., mati mld. tožnika, pa v postopku imenovanja, razrešitve oziroma omejitve delovanja skrbnika nima položaja stranke, ker je postavitev skrbnika namenjena izključno varstvu pravic in pravnih koristi osebe, ki je postavljena pod skrbništvo.

3. Tožnika v pritožbi uveljavljata vse pritožbene razloge iz prvega odstavka 75. člena ZUS-1. Vztrajata pri tem, da je predlagani dedni dogovor skladen z 10. in 16. členom Zakona o dedovanju kmetijskih gospodarstev (v nadaljevanju ZDKG). S tem, ko je sodišče prve stopnje štelo, da je zadržanje predlaganega dednega dogovora v korist mladoletnemu dediču, je zmotno uporabilo materialno pravo. Navajata še, da jima izpodbijana odločba povzroča škodo, saj se zapuščinski postopek po nepotrebnem zavlačuje, zaradi česar kmetija nima formalnega lastnika in z njo ni mogoče gospodarno ravnati. Predlagata, da Vrhovno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da izpodbijano odločbo odpravi in odobri zastopanje skrbnice za poseben primer na zapuščinski obravnavi dne 7. 9. 2009. Priglašata stroške pritožbenega postopka.

K I. točki izreka:

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V obravnavani zadevi je sporna odločba centra za socialno delo, s katero center zaradi varovanja koristi mld. tožnika ni odobril sklenitve dednega dogovora, ki sta ga predlagala mld. tožnik po skrbnici za poseben primer in njegova mati (tožnica v tem sporu), kot edina dediča zaščitene kmetije.

6. Po predlaganem dednem dogovoru naj bi tožnica (mati mld. tožnika) prevzela kmetijo (tudi dvoje zemljišč, ki ne sodita v zaščiteno kmetijo), ob upoštevanju 16. člena ZDKG mld. tožniku izplačala tam predlagani dedni delež in se zavezala nuditi mld. tožniku pravico preživljanja in usposabljanja za samostojno življenje, primerno gospodarski zmožnosti zaščitene kmetije.

7. Po presoji Vrhovnega sodišča je odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbo tožnice in mld. tožnika zavrglo, ker izpodbijana odločba o zavrnitvi odobritve predlaganega dednega dogovora očitno ne posega v njuno pravico ali neposredno, na zakon oprto osebno korist, pravilna.

8. Dedni dogovor je po svoji vsebini pogodba civilnega prava. Predstavlja civilni dogovor o delitvi in načinu delitve zapuščine. Na materialnopravnem področju ima vedno učinke pogodbe, s katero dediči uredijo medsebojna razmerja. Za sklenitev dednega dogovora je torej ključnega pomena konsenz volje vseh udeležencev dogovora. V primeru mladoletnih dedičev, kot je to v obravnavani zadevi, pa mora izjavo volje, ki jo v imenu mladoletnega dediča poda skrbnik za posebne primer, odobriti center za socialno delo (191. člen ZZZDR). Pozitivna odločba centra za socialno delo ima konstitutiven učinek.

9. Glede na tako naravo dednega dogovora (pogodba civilnega prava), nestrinjanje dediča s predlaganim dednim dogovorom ne posega v pravno varovane pravice ali na zakon oprto osebno koristi ostalih sodedičev. Enak učinek ima praviloma tudi zavrnilna odločba centra za socialno delo, izdana na podlagi 191. člena ZZZDR. V določenih posebnih okoliščinah bi sicer taka zavrnilna odločba lahko posegla tudi v pravice in preživninske obveznosti roditelja kot sodediča, in s tem posledično tudi v pravice in koristi njegovih mladoletnih otrok. Vendar v obravnavani zadevi tožnica takih posebnih okoliščin ne zatrjuje. Iz tožbenih in pritožbenih navedb izhaja, da želi uveljaviti le zakonsko možnost, da kot edina dedinja deduje celotno zaščiteno kmetijo. S tem pa zasleduje le dejansko korist in v tem sodnem sporu uveljavlja le dejanski interes. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju njene tožbe pravilna.

10. Pravilna je tudi odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožbe mld. tožnika. Odločitev temelji na pravilni presoji, da je zadržanje sklenitve dednega dogovora s predlagano vsebino mld. tožniku v korist. Glede na možnosti dedovanja, ki jih za dedovanje zaščitene kmetije določa ZDKG, tudi po presoji Vrhovnega sodišča predlagani dedni dogovor sam po sebi ni koristen za mladoletnega tožnika. Prav otrokove koristi pa morajo biti glavno vodilo v vseh postopkih, kjer se odloča o njihovih pravicah, obveznostih in pravnih koristih. Ker koristnost predlaganega dednega dogovora za mld. tožnika ni izkazana, zavrnitev odobritve le tega v pravice ali pravne koristi mld. tožnika očitno ne posega. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju tožnikove tožbe na podlagi 6. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 je zato pravilna.

11. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče podlagi 76. člena v zvezi s prvim odstavkom 82. člena ZUS-1 pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.

K II. točki izreka:

12. Ker tožeča stranka s pritožbo ni uspela, v skladu s prvim odstavkom 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.