Jedro

Sklep o združitvi postopka ni akt, ki ga je možno izpodbijati v upravnem sporu, saj z njim postopek ni bil končan, ampak sta bila le dva pritožbena postopka združena v isto obravnavo, organ pa o zadevi še ni odločil.

Izrek

Tožba se zavrže.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka odločila, da se pritožbi, ki sta ju vložila pritožnica A.A. in delodajalec B., d.o.o., in ki se nanašata na sklep o davčni izvršbi na dolžničine denarne prejemke iz naslova neplačanega RTV prispevka št. 87570769 z dne 21. 9. 2009, združita v en postopek. V pravnem pouku sklepa je navedeno, da stranka lahko zoper izdani sklep sproži upravni spor.

Dne 30. 7. 2010 je sodišče po pošti prek tožene stranke prejelo sicer po elektronski pošti poslano tožbo zoper izpodbijani akt, vloženo s strani prvo-tožeče stranke kot tožničinega delodajalca. Hkrati je sodišče od tožene stranke dobilo pojasnilo, da je postopek odločanja o pritožbi zoper sklep o davčni izvršbi iz naslova neplačanih RTV prispevkov št. 87570769 z dne 21. 9. 2009 v teku in da je tožena stranka izdala le sklep o združitvi postopka z dne 23. 6. 2010. Dne 5. 8. 2010 je sodišče od tožene stranke prejelo še tožbo, vloženo po tožničinem delodajalcu s podpisom odgovorne osebe družbe B., d.o.o. V tej listini je navedeno, da A.A. nima finančnih zmožnosti za plačilo zahtevanega zneska.

Sodišče je s pozivom z dne 29. 9. 2010 pozvalo prvo-tožečo stranko, ki je edina podpisal tožbo, da tožbo dopolni oziroma popravi tako, da predloži izpodbijani akt in da tožbo podpiše oseba, na katero se izpodbijani akt nanaša, ali pa da osebo, na katero se izpodbijani akt nanaša, zastopa pooblaščenec, ki ima opravljen in izkazan pravniški državni izpit. V vlogi z dne 25. 10. 2010, ki je podpisana s strani drugo-tožeče stranke tožnice in njenega delodajalca, in ki ni naslovljena kot tožba, ali kot dopolnitev tožbe, ampak kot »zadeva I U 1029/2010-7«, je v prvem stavku navedeno naslednje: »V dovoljenem roku Vam odgovarjamo na priporočeni poziv za dopolnitev tožbe za pri nas zaposleno A.A.« ter da je znesek takse pri nas zaposlena vrnila, ker »primer resnično ni v nobenem pogledu v naši pristojnosti.« V nadaljevanju vloge je navedeno, zakaj tožnica ni dolžna plačati zahtevanega zneska iz naslova RTV prispevka. V tožbi je še navedeno: /.../« od nas zahtevate izpodbijani akt, zoper katerega smo mi v imenu pri nas zaposlene plačali takso ter do sedaj sodelovali, kakor ste želeli« /.../ »To priporočeno pošto /.../ smo dali v podpis A.A., katera nam je zagotovila, da je povedano in napisano resnica. Prinesla nam je fotokopije dokazil, katere od nas zahtevate. Upam, da je to zadnja pošta od Vas, katera se nanaša na nas in na ta primer.« V odgovoru na tožbo tožena stranka pojasnjuje, da je prejela ugovor tožničinega delodajalca in pritožbo tožnice zoper sklep o davčni izvršbi na dolžničine denarne prejemke iz naslova neplačanega RTV prispevka št. 87570769 z dne 21. 9. 2009, ki je bil izdan na ime tožnice. Ugovor in pritožba sta identična, zato je tožena stranka oba postopka s sklepom združila. Pojasnjuje, da tožeča stranka uveljavlja, da naj organ glede na tožničino finančno stanje dolg v celoti odpiše, saj ga finančno ni zmožna plačati, vendar meni, da so to pravno nepomembne navedbe, saj je tožena stranka izdala le sklep o združitvi postopka.

Tožba se zavrže. Ker prvo-tožeča stranka ni izrecno umaknila tožbe v upravnem sporu z dne 28. 7. 2010, je sodišče moralo šteti, da vlaga tožbo zoper izpodbijani akt tudi prvo-tožeča stranka in ne samo drugo-tožeča stranka. Sodišče ugotavlja, da iz vloge z dne 25. 10. 2010 izhaja, da sta bili obe tožeči stranki seznanjeni s tem, da sodišče zahteva izpodbijani akt. Tožeči stranki nista predložili drugega izpodbijanega akta, kot je sklep o združitvi postopka z dne 23. 6. 2010, in za katerega je tožena stranka v dveh odgovorih navedla, da je to edini akt, ki ga je tožena stranka izdala v izvršilnem postopku tekom postopka reševanja pritožbe zoper sklep o davčni izvršbi.

Po določilu 1. odstavka 30. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1, Uradni list RS, št. 105/2006, 62/2010) je treba tožbi priložiti akt v izvirniku, prepisu ali kopiji. V pozivu sodišča z dne 29. 9. 2010 so bile navedene posledice, če tožeča stranka ne bo odpravila pomanjkljivosti tožbe. Tožeči stranki izpodbijanega akta nista predložili, vendar pa iz podatkov v spisu, na kar je opozorila tudi tožena stranka, izhaja, da je bil po vloženi pritožbi tožnice in prvo-tožeče stranke zoper sklep o izvršbi izdan le sklep o združitvi postopka, ki ga je drugo-tožeča stranka prejela dne 8. 7. 2010, prvo-tožeča stranka pa dne 7. 7. 2010. Zato je sodišče skladno z določilom 2. odstavka 31. člena ZUS-1 lahko vzelo tožbo obeh tožečih strank zoper izpodbijani sklep z dne 23. 6. 2010 v obravnavo. Vendar pa je po določilu 2. odstavka 5. člena ZUS-1 možno izpodbijati v upravnem sporu samo tiste sklepe, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustanovljen ali končan. Sklep o združitvi postopka, ki ga tožeči stranki izpodbijata, pa ni tak akt, saj z njim postopek ni bil končan, ampak sta bila le dva pritožbena postopka združena v isto obravnavo, organ pa o zadevi še ni odločil. Zaradi tega je sodišče tožbo zavrglo na podlagi 4. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1.