Jedro

Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da v tem pravdnem postopku ustreznosti listine (vprašanja, ali zapisnik predstavlja cesijo) ni več mogoče presojati, ker gre za materialnopravno vprašanje, o katerem je bilo pravnomočno odločeno že v izvršilnem postopku. Prav na ugotovitvi, da za pritožnico sporen zapisnik občnega zbora družbe z dne 31. 12. 2001 predstavlja listino iz tretjega odstavka 24. člena ZIZ, ki izkazuje prehod terjatve, temelji sklep o nadaljevanju izvršbe z novim upnikom (tožencem), ki je pravnomočen.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sodba sodišča prve stopnje potrdi.

Vsaka stranka krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevek za ugotovitev nedopustnosti izvršbe zaradi izterjave 2.304,76 EUR s pripadki, ki se vodi pri Okrajnem sodišču v Ljubljani pod opr. št. Ig 3901/2000. Tožnici je še naložilo, da mora tožencu povrniti njegove pravdne stroške v višini 671,97 EUR z ustreznimi zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Proti navedeni sodbi se je pravočasno pritožila tožnica iz vseh pritožbenih razlogov. Ne strinja se z ugotovitvijo, da je bila cesija terjatev izvedena na skupščini oziroma na občnem zboru družbenikov družbe I. v likvidaciji. Sodišče je napačno ocenilo zapisnik o občnem zboru in prezrlo, da se predlaga cediranje terjatev na toženca in ne da se razdeli premoženje družbe tako, da terjatve preidejo na toženca. Terjatve družbe niso bile predmet razdelitve premoženja, sprejet je bil kvečjemu sklep, da se terjatve cedirajo tožencu, za kar bi bil pred dokončanjem postopka likvidacije potreben še pravni posel o odstopu terjatev na toženca, ki pa nikoli ni bil sklenjen. V tem smislu je sodišče prve stopnje napačno ugotovilo dejansko stanje in zmotno ocenilo izpovedbo A. A., ki potrjuje ravno to, kar ves čas zatrjuje tožnica tako v izvršilnem kot v predmetnem postopku. Sodišče se tudi ni opredelilo do vprašanja, ali lahko družbeniki cedirajo terjatev družbe oziroma ali so družbeniki sploh pristojni za izjavljanje volje družbe. Toženec ni predložil nobene pogodbe, ki bi bila sklenjena med njim in družbo I. - v likvidaciji, katere predmet bi bila terjatev, ki je predmet izvršilnega postopka. Tudi, če je bil namen družbenikov res tak, da preidejo vse terjatve, je treba ločevati namen od dejanske sklenitve pravnega posla. Do prenosa terjatev ni prišlo, vsaj ne na občnem zboru družbenikov dne 31. 12. 2000. Da bi prišlo do prenosa terjatev, bi morala biti sklenjena cesijska pogodba, ki bi jo lahko sklenil le zastopnik družbe, kar pa družbeniki niso. Napačno je tudi ugotovljeno, da je bila terjatev do družbe N. d.o.o. predmet cesije. A. A. je povedal, da so prenos izvedli kasneje na izrednem občnem zboru in z notarskim aktom, zato je nepomembno, kaj je pisalo v zapisniku rednega občnega zbora družbenikov in se sodišče tudi ne bi smelo opreti na ta dokaz.

3. V odgovoru na pritožbo toženec nasprotuje pritožbenim navedbam in poudarja, da je bila terjatev predmet cesije.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Predmetna pravda izvira iz izvršilnega postopka, ki se je v letu 2000 začel pred Okrajnim sodiščem v Ljubljani pod opr. št. Ig 3901/2000. Prvotno je v izvršilnem postopku kot upnik nastopala družba I. - v likvidaciji (v nadaljevanju družba), kot dolžnik pa družba N. d.o.o. Na podlagi 24. člena Zakon o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ) je izvršilno sodišče dovolilo spremembo upnika in dolžnika. Tožnica je bila (edina in aktivna) družbenica med izvršilnim postopkom izbrisanega dolžnika (četrti odstavek 27. člena Zakona o finančnem poslovanju podjetij), toženec pa je prehod terjatve izkazal s po zakonu overjeno listino (tretji odstavek 24. člena ZIZ). Sklepa o nadaljevanju izvršbe z novim upnikom in novim dolžnikom sta pravnomočna.

6. Tožnica ves čas pravdnega postopka in sedaj v pritožbi kot bistveno navaja, da zapisnik rednega občnega zbora družbe z dne 31. 12. 2001 ne predstavlja listine za prehod terjatve (cesije) na novega upnika (sedaj toženca), ker bi moral biti kasneje sklenjen še ustrezen notarski akt, do česar je prišlo šele kasneje na izrednem občnem zboru družbe.

7. Pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da v tem pravdnem postopku ustreznosti listine (vprašanja ali zapisnik predstavlja cesijo) ni več mogoče presojati, ker gre za materialnopravno vprašanje, o katerem je bilo pravnomočno odločeno že v izvršilnem postopku. Prav na ugotovitvi, da za pritožnico sporen zapisnik občnega zbora družbe z dne 31. 12. 2001 predstavlja listino iz tretjega odstavka 24. člena ZIZ, ki izkazuje prehod terjatve, temelji sklep o nadaljevanju izvršbe z novim upnikom (tožencem), ki je pravnomočen. Kot je pravilno poudarilo sodišče prve stopnje, je že Višje sodišče v Ljubljani je v sklepu III Ip 4344/2014 z dne 22. 12. 2014(1) ob presoji relevantnega materialnega prava(2) ugotovilo, da zapisnik seje z dne 31. 12. 2014 predstavlja po zakonu overjeno (zasebno) listino (cesijo), ki ustreza zahtevi iz tretjega odstavka 24. člena ZIZ.

8. Sodišče prve stopnje je zato pravilno ugotavljalo le, ali je bila (tudi) terjatev, ki je predmet izvršilnega postopka, vključena v cesijo oziroma prenos terjatev z družbe na novega upnika. Tudi v tem delu je presoja sodišča prve stopnje pravilna, razlogi zanjo pa izčrpno in prepričljivo nanizani. V njih (točka 8. in 9. obrazložitve) je odgovorjeno tudi na pritožbene navedbe, zato (in ker se z njimi strinja) se pritožbeno sodišče nanje v celoti sklicuje.

9. Zaradi navedenih razlogov in ker višje sodišče ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP) je pritožbo tožnice zavrnilo in izpodbijano sodbo potrdilo (353. člen ZPP).

10. Izrek o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena ZPP. Tožnica s pritožbo ni uspela (prvi odstavek 154. člena ZPP), odgovor na tožbo pa glede na vsebino (le ponovitev stališč) ni bil potreben strošek postopka (prvi odstavek 155. člena ZPP).

Op. št. (1): Ko je odločalo pritožbi tožnice (dolžnice) zoper sklep sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo njen ugovor zoper nadaljevanje izvršbe.

Op. št. (2): Pogodbeno cesijo v Italiji ureja Codice Civile (člen 1260 in naslednji).