Jedro

Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo na določilo 2. točke 21. člena, ki prepoveduje preverjanje vsebine tujega izvršilnega naslova, ki je potrjen kot evropski izvršilni nalog. Pri tem je tudi bistveno, da se tuja sodna odločba izvrši pod enakimi pogoji kot domača sodna odločba (1. točka 41. člena Uredbe Bruselj I bis).

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi ter se v delu I. točke izreka sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se ugovoru delno ugodi, sklep o izvršbi razveljavi glede pogodbenih obresti 10,92% letno od glavnice 50.137,12 EUR od 26. 9. 2017 do 26. 1. 2021 in se v tem delu predlog za izvršbo zavrne.

II. V ostalem se pritožba zavrne in se v nespremenjenem delu izreka sklep sodišča prve stopnje potrdi.

III. Upnik sam krije svoje stroške odgovora na pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je zavrnilo dolžnikov ugovor in odločilo, da upnik sam krije svoje stroške postopka.

2. Dolžnik v pravočasni pritožbi navaja, da je sicer podpisnik kreditne pogodbe, a zgolj za znesek 10.000,00 EUR in ne 45.000,00 EUR. Nasprotuje upnikovemu obračunu kredita. Pritožbenih stroškov ne priglaša. 3. Upnik v odgovoru na pritožbo pojasnjuje nastanek kreditnih obveznosti in soglaša z razlogi sodišča prve stopnje. Priglaša strošek odgovora.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Uradni preizkus skladnosti predloga za izvršbo z izvršilnim naslovom (prvi odstavek 17. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju – v nadaljevanju ZIZ) je pokazal, da je upnik zahteval izvršbo tudi za obresti, za katere nima izvršilnega naslova (2. točka prvega odstavka v zvezi z drugim odstavkom 55. člena ZIZ). Upnik je v predlogu za izvršbo navedel dvojne obresti za isto obdobje od 26. 9. 2017 do 26. 1. 2021 od iste glavnice po obresti meri 10,92% letno, čeprav ima izvršilni naslov le za ene obresti po navedeni obrestni meri od navedene glavnice od 26. 9. 2017 do plačila. Le ene obresti izhajajo tudi iz predloženega potrdila o evropskem izvršilnem nalogu. Sodišče prve stopnje je sledilo upnikovemu predlogu za izvršbo in dovolilo izvršbo tudi za navedene podvojene obresti. V tem delu je po pojasnjenem ugovor utemeljen.

6. V ostalem dolžnik neutemeljeno izpodbija odločitev sodišča prve stopnje. V obravnavani zadevi izvršitve tuje sodne odločbe, izdane v Republiki Avstriji, ki je država članica EU, se morajo upoštevati določila Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega Parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah – prenovitev (v nadaljevanju Uredba Bruselj I bis). Sodišče prve stopnje se je pravilno oprlo na določilo 2. točke 21. člena, ki prepoveduje preverjanje vsebine tujega izvršilnega naslova, ki je potrjen kot evropski izvršilni nalog. Pri tem je tudi bistveno, da se tuja sodna odločba izvrši pod enakimi pogoji kot domača sodna odločba (1. točka 41. člena Uredbe Bruselj I bis). Tudi slovensko pravo določa, da je izvršilno sodišče na izvršilni naslov vezano in ne sme presojati njegove pravilnosti (17. člen ZIZ). Dolžnik tako v ugovoru in ponovno sedaj v pritožbi želi doseči prav tovrstni preizkus s tem, da nasprotuje vsebini izvršilnega naslova. Drugih ugovornih razlogov ne ponudi, zato je sodišče prve stopnje njegov ugovor v ostalem (razen glede navedenih obresti) pravilno zavrnilo.

7. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbi delno ugodilo in sklep sodišča prve stopnje spremenilo, kot izhaja iz izreka (3. točka 365. člena Zakona o pravdnem postopku – v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ), v ostalem pa jo zavrnilo in v nespremenjenem delu potrdilo sklep sodišča prve stopnje, kot izhaja iz izreka (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

8. Odločitev o dolžnikovih pritožbenih stroških je odpadla, ker ti niso bili priglašeni (prvi odstavek 163. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Upnikov strošek odgovora na pritožbo, v katerem je bilo v bistvenem podano le strinjanje z razlogi sodišča prve stopnje, pa ni bil potreben (prvi odstavek 155. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).