Jedro

Revident pomembnega pravnega vprašanja ni izpostavil na zahtevani način. Izpostavil ga je zgolj na načelni ravni, tako izpostavljeno vprašanje pa niti ni pomembno za odločitev v obravnavani zadevi.

Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Revident svojih navedb ni konkretiziral, zato ni z ničemer izkazal, da ima izpodbijana odločba zanj zelo hude posledice.

Izrek

I. Revizija se zavrže. II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške revizijskega postopka.

Obrazložitev

1. Zoper v uvodu tega sklepa navedeno sodbo sodišča prve stopnje je tožeča stranka (revident) vložila revizijo. Njeno dovoljenost utemeljuje z 2. in 3. točko drugega odstavka 83. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1). Priglaša tudi stroške postopka.

2. Revizija ni dovoljena.

3. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje na podlagi določbe prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo revidentovo tožbo zoper odločbo Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja (v nadaljevanju Agencija), št. 33101-59402/2007-44 z dne 22. 5. 2009, s katero je bila njena odločba, št. 33101-59402/2007-21 z dne 16. 6. 2008, v celoti odpravljena (1. točka izreka odločbe), zavrnjen zahtevek za ohranjanje ekstenzivnega travinja za 458,95 enot (2. točka izreka odločbe), odločeno, da se bodo revidentu v obdobju naslednjih treh let pomoči zaradi preveč prijavljenih površin ali živali zmanjšale v višini 15.023,21 EUR in mora preveč plačana sredstva v višini 13.136,28 EUR, izplačana na podlagi odločbe, št. 33101-59402/2007-21 z dne 16. 6. 2008, vrniti v tam navedenem roku (3. točka izreka odločbe), da pritožba ne zadrži izvršitve (4. točka izreka odločbe) in da posebni stroški v tem postopku niso nastali (5. točka izreka odločbe). Tožena stranka je revidentovi pritožbi z odločbo, št. 33101-1256/2009-7 z dne 1. 6. 2010, delno ugodila (1. točka izreka odločbe), odločbo prvostopenjskega organa v 1. točki odpravila, v prvem delu 3. točke pa spremenila tako, da se stranki v obdobju naslednjih treh let zmanjšajo pomoči zaradi preveč prijavljenih površin v višini 11.195,13 EUR (2. točka izreka odločbe), odločila, da v ostalem ostane izpodbijana odločba nespremenjena (3. točka izreka odločbe), in da se za opravljeno delo tam navedenemu izvedencu povrnejo stroški (4. točka izreka odločbe).

4. Po drugem odstavku 83. člena ZUS-1 je revizija dovoljena, če je izpolnjen eden izmed tam navedenih pogojev za njeno dovoljenost. Po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča je tako trditveno kot dokazno breme o izpolnjevanju pogojev za dovoljenost revizije na strani revidenta, saj revizije po uradni dolžnosti ni mogoče začeti in tudi ne dovoliti. Ustavno sodišče RS je že v več sklepih (npr. Up-858/08 z dne 3. 6. 2008, Up-1124/08 z dne 23. 9. 2008, Up-1057/08 z dne 2. 4. 2009, Up-1186/08 z dne 23. 4. 2009 in Up-1808/08 z dne 17. 9. 2009) ugotovilo, da takšno stališče ni v nasprotju z Ustavo RS.

5. Po določbi 2. točke drugega odstavka 83. člena ZUS-1, na katero se sklicuje revident, je revizija dovoljena, če gre po vsebini zadeve za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju ali če odločba sodišča prve stopnje odstopa od sodne prakse Vrhovnega sodišča glede pravnega vprašanja, ki je bistveno za odločitev, ali če v sodni praksi sodišča prve stopnje o tem pravnem vprašanju ni enotnosti, Vrhovno sodišče pa o tem še ni odločalo. Pomembnost pravnega vprašanja je po dikciji ZUS-1 treba presojati glede na vsebino zadeve. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 286/2008 z dne 19. 6. 2008, X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 655/2008 z dne 4. 12. 2008) in določbo prvega odstavka 367. a člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 je dovoljenost revizije iz tega razloga podana le, če je odločitev o tem vprašanju pomembna za zagotovitev pravne varnosti, enotne uporabe prava ali za razvoj prava preko sodne prakse. Skladno z ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 433/2007 z dne 23. 10. 2008, X Ips 69/2009 z dne 19. 3. 2009, X Ips 592/2007 z dne 21. 5. 2009, X Ips 189/2009 z dne 4. 6. 2009) in z določbo četrtega odstavka 367. b člena ZPP mora revident natančno in konkretno navesti sporno pravno vprašanje in pravno pravilo, ki naj bi bilo prekršeno, okoliščine, ki kažejo na njegovo pomembnost, ter na kratko obrazložiti, zakaj je sodišče prve stopnje to vprašanje rešilo nezakonito; zatrjevane kršitve postopka mora opisati natančno in konkretno, na enak način pa mora izkazati tudi obstoj sodne prakse Vrhovnega sodišča, od katere naj bi odločitev odstopala, oziroma neenotnost sodne prakse sodišča prve stopnje. Če se revident sklicuje na sodno prakso Vrhovnega sodišča, mora navesti opravilne številke zadev, kopije sodnih odločb sodišč prve stopnje, na katere se sklicuje, pa mora reviziji priložiti.

6. Revizija po ustaljeni upravnosodni praksi Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 92/2010 z dne 22. 4. 2010 in X Ips 660/2008 z dne 14. 11. 2010) ne more biti dovoljena zaradi pravnih vprašanj, ki se nanašajo zgolj na splošno razlago pravnih institutov oziroma pojmov, ki v teoriji in praksi ne sprožajo posebnih dilem, ali zaradi pravnih vprašanj, na katera je mogoče odgovoriti že z jezikovno razlago zakonskega besedila. Pomembno pravno vprašanje je le tisto vprašanje, od katerega je odvisna odločitev v konkretni zadevi.

7. Revident v reviziji zatrjuje, da gre v obravnavani zadevi za odločitev o pomembnem pravnem vprašanju, o katerem Vrhovno sodišče še ni odločalo, in sicer „kakšno pravno varnost ima stranka, ki dobroverno zaupa v strokovnost postopanja upravnega organa, če le-ta zaradi lastne pomote z naknadnim konkretnim posamičnim aktom poseže v njene že pridobljene pravice na podlagi prej izdanega konkretnega pravnega akta“.

8. S tem pa pomembnega pravnega vprašanja ni izpostavil na način iz 5. točke obrazložitve tega sklepa. Izpostavil ga je zgolj na načelni ravni, tako izpostavljeno vprašanje pa niti ni pomembno za odločitev v obravnavani zadevi. Odločba prvostopenjskega upravnega organa je bila izdana na podlagi prvega odstavka 42. člena Zakona o kmetijstvu ( v nadaljevanju ZKme-1). Ta določa, da lahko, kadar je odločba izdelana s pomočjo samodejnega informacijskega sistema in je bilo nepravilno ugotovljeno dejansko stanje ali je bil napačno uporabljen materialni predpis, pristojni organ prve stopnje v šestih mesecih od vročitve odločbe stranki celotno odločbo odpravi in jo nadomesti z novo odločbo, zoper katero je dovoljena pritožba. Ta določba ne sproža nobene dileme. Stranki je torej omogočena vložitev pravnega sredstva, posledično pa ji je zagotovljeno tudi sodno varstvo, ki ga je revident v obravnavani zadevi tudi izkoristil. Revident tako ni izkazal izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 2. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 9. Po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1 pa je revizija dovoljena, če ima odločitev, ki se izpodbija v upravnem sporu, zelo hude posledice za stranko. Zelo hude posledice, ki so nedoločen pravni pojem, je treba izkazati v vsakem primeru posebej. Upoštevaje sprejeto stališče o trditvenem in dokaznem bremenu ter ustaljeno upravnosodno prakso Vrhovnega sodišča (npr. X Ips 212/2008 z dne 4. 11. 2010, X Ips 85/2009 z dne 19. 8. 2010 in X Ips 148/2010 z dne 19. 8. 2010) mora revident obrazložiti, kakšne konkretne posledice ima zanj izpodbijana odločitev, navesti razloge, zakaj so te posledice zanj zelo hude, in to tudi izkazati.

10. Revident razen sklicevanja na poseg v pridobljene pravice navaja le, da s predhodno dodeljenimi sredstvi ne razpolaga več, saj jih je namenil za ohranitev in izboljšanje travinja, vrnitev zahtevanih sredstev pa bi mu povzročila veliko materialno škodo. Teh navedb ni konkretiziral, zato ni z ničemer izkazal, da ima izpodbijana odločba zanj zelo hude posledice. S tem pa tudi ni izkazal izpolnjevanja pogoja za dovoljenost revizije po 3. točki drugega odstavka 83. člena ZUS-1. 11. Vrhovno sodišče je zato revizijo zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 89. člena ZUS-1. 12. Revident z revizijo ni uspel, zato sam trpi svoje stroške revizijskega postopka (prvi odstavek 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP in v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1).