Jedro

Res sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa ni navedlo števila strani spisa, kar pa ni onemogočilo preizkusa izpodbijanega sklepa, saj se je sodišče sklicevalo na stroškovnik izvedenca, kjer je navedeno tako število strani spisa kot tudi zdravstvene dokumentacije, to dejstvo pa je jasno zaznavno že na podlagi vpogleda v konkretni spis.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje izvedencu Komisiji za fakultetna izvedenska mnenja pri Medicinski fakulteti v Ljubljani za opravljeno izvedensko delo odobrilo nagrado in stroške v skupnem znesku 838,99 EUR, kar bo izplačano iz sredstev predujma, ki ga je založila tožena stranka.

2. Zoper ta sklep se pritožuje tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena ZPP1. Predlaga spremembo, podredno pa razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo odločanje. Navaja, da je priglašena nagrada bistveno previsoka, izpodbijani sklep pa neobrazložen in ga ni mogoče preizkusiti. Sodišče pri nagradi za študij spisa ni navedlo obsega strani, ravno tako obsega strani ni navedlo pri nagradi za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije. Spis gotovo ne presega 50 strani, ravno tako pa dodatna dokumentacija po prepričanju tožnika ni presegla 100 strani, zato je priznana nagrada po obeh postavkah v višini 92,00 EUR previsoka. Sodišče je izvedensko mnenje zmotno ocenilo kot zelo zahtevno mnenje in Komisiji neutemeljeno priznalo nagrado za pisno izdelavo izvida in mnenja v višini 414,00 EUR. Za zelo zahtevna mnenja gre takrat, ko je zadana naloga izvedencu tako zahtevna, da zahteva dodaten poglobljen študij, obsežne analize in preiskave. Obravnavano pisno mnenje, ki ga je treba ocenjevati v objektivnem smislu glede na težo, obsežnost, kompleksnost in zapletenost strokovnih vprašanj, ne odstopa od povprečnih mnenj. Izvedensko mnenje v pretežnem delu povzema medicinsko dokumentacijo, pri čemer njegova izdelava ni terjala nadpovprečne angažiranosti sodnega izvedenca. Glede na kriterije iz četrtega odstavka 47. člena Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih ter glede na vsebino izvedenskega mnenja, je potrebno izvedencu priznati nagrado na podlagi druge točke prvega odstavka 51. člena Pravilnika, to je za pisno izdelavo zahtevnega mnenja, to je znesek 276,00 EUR.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno odmerilo nagrado izvedencu. Izpodbijani sklep je mogoče preizkusiti, saj je v njem navedeno, kaj in na kakšni podlagi je sodišče priznalo izvedencu, zato bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP ni podana. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbe Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih2 (v nadaljevanju: Pravilnik), to je določbe 47. do 52. člena. Glede na to, da spis obsega več kot 50 strani, je za študij spisa sodišče prve stopnje izvedencu na podlagi 48. člena Pravilnika pravilno priznalo nagrado v znesku 92,00 EUR. Res sodišče prve stopnje v obrazložitvi sklepa ni navedlo števila strani spisa, kar pa ni onemogočilo preizkusa izpodbijanega sklepa, saj se je sodišče sklicevalo na stroškovnik izvedenca, kjer je navedeno tako število strani spisa kot tudi zdravstvene dokumentacije, to dejstvo pa je jasno zaznavno že na podlagi vpogleda v konkretni spis. Za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije je sodišče na podlagi 49. člena Pravilnika glede na to, da je izvedenec v stroškovniku navedel, da je zdravstvena dokumentacija obsegala od 100 do 200 strani, pravilno priznalo znesek nagrade v višini 92,00 EUR. Pravilno je tudi ocenilo zahtevnost pisnega izvida in mnenja in sicer kot zelo zahtevnega (3. točka 1. odstavka 51. člena Pravilnika). Sodišče druge stopnje ob pregledu izvedenskega mnenja Komisije za fakultetna izvedenska mnenja pri Medicinski fakulteti v Ljubljani ugotavlja, da je izvedenec po sklepu sodišča moral odgovoriti na več zelo zahtevnih vprašanj, že same tožbene trditve pa zatrjujejo več zdravniških napak, ki naj bi bile storjene s strani delavcev Splošne bolnišnice (perforacija črevesja in poškodba sečevoda, okužba tožnika z bakterijo MRSA), kar kaže na večjo zahtevnost izdelave mnenja. Izvedenec je na koncu mnenja navedel tudi vso strokovno literaturo, ki jo je uporabil pri svojem delu. Zato ne držijo pritožbene navedbe, da naj ne bi bil potreben dodaten poglobljen študij. Tudi obsežnost same zdravstvene dokumentacije potrjuje zahtevnost izdelave izvedenskega mnenja v konkretni zadevi.

5. Glede na navedeno niso podane zatrjevane kršitve, niti tiste, na katere mora sodišče druge stopnje paziti po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP). Zato je sodišče druge stopnje pritožbo tožeče stranke zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP).

1 Zakon o pravdnem postopku, Ur. l. RS, št. 26/1999 s spremembami 2 Ur. l. RS št. 88/2010, 1/2012, 35/2013 in 50/2015