Jedro

Odločitev o spremembi skrbništva, s katero center za socialno delo razreši prejšnjega skrbnika in imenuje novega (prim. 220. člen ZZZDR), je enotna (ena) odločba, zato ne more postati dokončna in pravnomočna le v enem delu (v delu, v katerem je prejšnji skrbnik razrešen dolžnosti), v drugem (v katerem je imenovan nov skrbnik) pa ne. Drugačna razlaga bi dopuščala položaje, ko bi bila oseba, ki ji je bila odvzeta poslovna sposobnost in ji je bil skrbnik iz tega razloga že imenovan, začasno brez skrbnika (zakonitega zastopnika). To bi bilo v nasprotju z namenom instituta stalnega skrbništva nad osebo, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, ter določbo 210. člena ZZZDR, skladno s katero skrbništvo preneha šele, če sodišče osebi z odločbo vrne poslovno sposobnost.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa Okrajnega sodišča v Domžalah P 152/2016 z dne 13. 10. 2016. 2. Tožnik v laični pritožbi, vloženi po skrbnici, pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep razveljavi in ugodi njegovemu predlogu za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti, oziroma izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Tožnik sodišču očita, da je odločitev utemeljilo na napačnem stališču, da je bil v času vročanja sklepa P 152/2016 z dne 13. 10. 2016, njegov skrbnik CSD X. Sodišče je spregledalo, da postanejo posamezni deli upravne odločbe, ki se ne izpodbijajo, dokončni in pravnomočni. Tožnik ni izpodbijal odločbe CSD X z dne 12. 8. 2016 v tistem delu, s katerim se je CSD razrešil skrbništva. Tožnik je bil v obdobju od 27. 8. 2016 (ko je iztekel rok za pritožbo zoper odločbo CSD X z dne 12. 8. 2016) do 28. 4. 2017 (ko je tožnik prejel odločbo Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti z dne 24. 3. 2017) brez skrbnika in brez pravne varnosti. Napačna je ugotovitev sodišča, da poslovno nesposobna oseba ne more biti brez skrbnika. Tožnik, zoper katerega je bil 27. 10. 2008 po uradni dolžnosti uveden postopek za odvzem poslovne sposobnosti, je bil brez skrbnika do sredine leta 2013. 3. Pritožba ni utemeljena.

4. Tožnik je po pravnomočnosti sklepa z dne 13. 10. 2016, s katerim je bilo ugotovljeno, da vložena tožba nima pravnih učinkov, zahteval razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa. Zahtevo je utemeljeval s trditvijo, da je bil od 28. 8. 2016 dalje brez skrbnika, zato je sodišče prve stopnje sklep vročalo CSD X kot nezakonitemu skrbniku.

5. Po drugem odstavku 42. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju sodišče na predlog ali po uradni dolžnosti razveljavi neutemeljeno potrdilo o izvršljivosti. Po utrjenem stališču sodne prakse se določba uporablja tudi za potrdilo o pravnomočnosti. Nastop pravnomočnosti je pogojen s pravilno vročitvijo sodne odločbe in iztekom pritožbenega roka oziroma odločitvijo o pritožbi.

6. Tožniku je bila s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani N 53/2011 z dne 18. 5. 2012 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 2040/2012 z dne 10. 10. 2012, delno odvzeta poslovna sposobnost, in sicer za vse aktivnosti povezane s sodnimi, upravnimi in drugimi uradnimi postopki. Po podatkih v spisu je CSD X z odločbo št. 12211-8/2012-9 z dne 22. 9. 2014 prevzel naloge tožnikovega stalnega skrbnika, nato pa se je z odločbo št. 1221-122/2016/10 z dne 12. 8. 2016 razrešil dolžnosti skrbništva (točka 1 izreka) in za tožnikovega stalnega skrbnika imenoval Y (točka 2 izreka), ki mu je določil dolžnosti oziroma obseg njegovih pooblastil (točka 3 izreka). Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je kot drugostopenjski organ z odločbo št. 12007-47/2016/11 z dne 24. 3. 2017, po pritožbi tožnika, omenjeno odločbo v celoti odpravilo in zadevo vrnilo v ponovni postopek organu prve stopnje. Ta je z odločbo št. 1221-122/2016 z dne 5. 5. 2017 ponovno odločil enako.

7. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da predlog za razveljavitev klavzule o pravnomočnosti ni utemeljen, ker je bil sklep z dne 13. 10. 2016 tožniku pravilno vročen. Čeprav je tožnik s pritožbo izpodbijal le 2. in 3. točko izreka odločbe CSD X z dne 12. 8. 2016, ta v delu, v katerem je CSD X sebe razrešil opravljanja dolžnosti skrbnika, ni postala dokončna in pravnomočna. Odločitev o spremembi skrbništva, s katero center za socialno delo razreši prejšnjega skrbnika in imenuje novega (prim. 220. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR)), je enotna (ena) odločba, zato ne more postati dokončna in pravnomočna le v enem delu (v delu, v katerem je prejšnji skrbnik razrešen dolžnosti), v drugem (v katerem je imenovan nov skrbnik) pa ne1. Drugačna razlaga bi dopuščala položaje, ko bi bila oseba, ki ji je bila odvzeta poslovna sposobnost in ji je bil skrbnik iz tega razloga že imenovan, začasno brez skrbnika (zakonitega zastopnika). To bi bilo v nasprotju z namenom instituta stalnega skrbništva nad osebo, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost,2 ter določbo 210. člena ZZZDR, skladno s katero skrbništvo preneha šele, če sodišče osebi z odločbo vrne poslovno sposobnost. V času vročanja sklepa z dne 13. 10. 2016 (sklep je bil CSD X vročen 14. 10. 2016) je bil torej na podlagi dokončne in pravnomočne odločbe CSD X z dne 22. 9. 2014, tožnikov skrbnik CSD X. 8. Pogoji za imenovanje stalnega skrbnika nastopijo šele s pravnomočnostjo sklepa o odvzemu poslovne sposobnosti (prim. drugi odstavek 206. člena ZZZDR), prej je lahko osebi, zoper katero se vodi postopek za odvzem poslovne sposobnosti, postavljen začasni skrbnik.3 Pritožbena trditev, da je bil tožnik vse do sredine leta 2013 brez skrbnika, ne more omajati pravilnosti stališča iz izpodbijanega sklepa, da je oseba, ki ji je (s pravnomočnim sklepom) odvzeta poslovna sposobnost, ves čas (brez prekinitve) pod skrbništvom bodisi prejšnjega bodisi novega skrbnika.

9. Pritožbeno sodišče nima pristojnosti za poseg v že sprejeto odločitev v drugi zadevi (sklep II Cp 1351/2018 z dne 26. 11. 2018), kot to v pritožbi predlaga tožnik.

10. Ker torej pritožbeni očitki niso utemeljeni in ker tudi niso podani razlogi, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena v zvezi s 366. členom ZPP), je pritožbeno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani sklep (druga točka 365. člena ZPP).

1 Prim. sklepe VSL II Cp 1980/2017, II Cp 1979/2017, II Cp 2191/2018. 2 Skrbništvo ima tudi namen, da se zavarujejo premoženjske in druge pravice in koristi oseb, ki so pod skrbništvom (tretji odstavek 178. člena ZZZDR). Skrbnik osebe, ki ji je odvzeta poslovna sposobnost, mora zlasti skrbeti za njeno osebnost, upoštevati pri tem vzroke, zaradi katerih je bila tej osebi odvzeta poslovna sposobnost in si prizadevati, da se ti vzroki odpravijo in da se varovanec usposobi za samostojno življenje in delo (207. člen ZZZDR). 3 Osebi, zoper katero se je začel postopek za odvzem poslovne sposobnosti, center za socialno delo po potrebi postavi začasnega skrbnika, katerega dolžnost preneha, ko se postavi stalni skrbnik ali ko postane pravnomočna odločba sodišča, da ni podlage za odvzem poslovne sposobnosti (prim. 209. člen ZZZDR).