Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Udeleženka je oporekala pravilnosti postopka sprejema sprememb družbene pogodbe, s čimer je uveljavljala neveljavnost sprejetega sklepa skupščine predlagateljice. Zato je predhodno vprašanje za odločitev o dovolitvi vpisa sprememb družbene pogodbe, vprašanje (ne)veljavnosti omenjenega sklepa.
Pritožbi se ugodi, izpodbijana sklepa se razveljavita in zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.
Pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.
Sodišče prve stopnje je s sklepom z dne 5.11.2004 ugodilo predlogu predlagatelja in v sodni register pri subjektu vpisa vpisalo spremembo predlaganih podatkov in družbene pogodbe. predlog za prekinitev postopka vpisa spremembe družbene pogodbe je s sklepom z istega dne zavrnilo.
V pravočasnih pritožbah proti omenjenima sklepoma je udeleženec navedel, da bi moral biti sklep o spremembi družbene pogodbe sprejet soglasno, saj se z njim povečujejo obveznosti družbenikov. Zato je bil postopek spremembe izveden nezakonito. Sicer pa je sodišče presojalo le, ali je bil sklep o spremembi družbene pogodbe sprejet po pravilnem postopku in ali je bilo predloženo notarjevo potrdilo. Vendar pa po mnenju pritožnika tudi izpodbijani razlogi lahko preprečijo zavrnitev vpisa. Sodišče tako ni presojalo predloga za vpis skladno s 34. členom ZSReg, saj ni ugotavljalo, ali je bil sklep predlagatelja sprejet soglasno. Do ugovorov udeleženca se tako ni opredelilo. Priglasil je pritožbene stroške.
Pritožbi nista utemeljeni.
Družba E. d.o.o. se je v postopku vpisa sprememb družbene pogodbe legitimirala kot udeleženka tega postopka, med drugim z navedbo, da je bil sklep o spremembi družbene pogodbe sprejet brez potrebnega soglasja vseh družbenikov.
Udeleženka je torej oporekala pravilnosti postopka sprejema sprememb družbene pogodbe, s čimer je uveljavljala neveljavnost sprejetega sklepa skupščine predlagateljice. Prehodno vprašanje za odločitev o dovolitvi vpisa sprememb družbene pogodbe je torej vprašanje (ne)veljavnosti omenjenega sklepa (primerjaj 1. odstavek 41. člena Zakona o sodnem registru, v nadaljevanju: ZSReg). Med predlagateljico in udeleženko je namreč sporno dejstvo, ali so se s sprejemom obravnavanega sklepa, nanašajočim se predvsem na ureditev konkurenčne prepovedi in postopka odsvojitve poslovnega deleža, povečale obveznosti družbenikov, zaradi česar bi lahko bile kršene materialnopravne določbe o potrebnem soglasju za sprejem (primerjaj tudi 3. dostavek 450. člena Zakona o gospodarskih družbah, v nadaljevanju: ZGD, glej še ZGD s komentarjem, 2. knjiga, GV založba d.o.o., leto 2002: 3. točka na strani 477., ki govori o načinu povečanja obveznosti družbenikov družbe z omejeno odgovornostjo).
Zato je bilo treba odločiti, kot je razvidno iz prvega odstavka izreka tega sklepa (3. točka 39. člena ZSReg). V novem postopku se bo sodišče prve stopnje moralo opredeliti do zgoraj navedenega. Pri ugotavljanju, ali so se s sprejemom spornega sklepa povečale obveznosti družbenikov, bo tako moralo primerjati predhodno spremembo(e) družbene pogodbe z obravnavano (aktualno). Šele nato bo lahko odločalo o predlogu za prekinitev postopka vpisa v sodni register do pravnomočnosti odločitve o predhodnem vprašanju (primerjaj tudi 2. odstavek 33.člena ZSReg).
Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 18. člena ZSReg.