Jedro

Kadar (z oddelitvijo) pride do univerzalnega pravnega nasledstva, se šteje, da univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim premoženjem, in sicer tako v materialnem kot procesnem smislu. Skladno s sodno prakso v primeru, ko tožeča stranka s tožbo poleg prvotne tožene stranke zajame še prevzemno družbo, ne gre za subjektivno spremembo tožbe oziroma razširitev tožbe, ampak za prilagoditev tožbe statusnemu preoblikovanju, do katerega je prišlo po vložitvi tožbe, zato ni potrebno soglasje za razširitev tožbe iz drugega odstavka 191. člena ZPP.

Izrek

I. Pritožbama se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi.

II. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ni dopustilo razširitve tožbe na drugo toženko, družbo A. d. o. o. 2. Tožnik se pritožuje zoper navedeni sklep iz vseh pritožbenih razlogov. Družba A. d. o. o. in prva toženka sta sklenili Pogodbo o delitvi in prevzemu, na podlagi katere je A. d. o. o. prevzela proizvodnjo farmacevtskih učinkovin B., kjer je delal tožnik. Za dan prenosa je bil določen vpis v sodni register, ki je bil dne 3. 7. 2023. Sodišče je napačno ugotovilo, da družba A. d. o. o. ni univerzalna pravna naslednica prenesenega dela premoženja, saj to določa šesti odstavek 623. člena ZGD-1. Sodišče je tudi napačno interpretiralo sodbo VSL I Cpg 447/2015. V navedeni zadevi sodišče ni izdalo posebnega sklepa o razširitvi tožbe na nove tožence, je pa to dopustilo, ker sta univerzalna pravna naslednika in ni prišlo do razširitve tožbe po določbah 191. člena ZPP. Dokler statusno preoblikovanje ni vpisano v register, upnik ne more vedeti kdo je prevzel katero obveznost zoper njega, zato je varovan s petim odstavkom 635. člena ZGD-1 in lahko zahteva izpolnitev obveznosti od katerekoli družbe, ki je udeležena pri delitvi. Okoliščina, da je prišlo do oddelitve z ustanovitvijo nove družbe, ne pomeni bistveno drugačnega dejanskega stanja, zaradi katerega bi bila možna drugačna obravnava. Napačno je tudi stališče, da ni podana solidarna odgovornost, pri čemer se sodišče zgrešeno sklicuje na Pdp 584/2017 in Pdp 29/2017, saj navedena judikata obravnavata drugačno dejansko stanje in nista uporabljiva v tej zadevi. Tožnik je navajal, da pri pravnem nasledstvu ne gre za spremembo tožbe v smislu 191. člena ZPP, zato ni potrebna privolitev. Družba A. d. o. o. je v priglasitvi stranske intervencije navajala, da če bi v primeru neuspeha prva toženka tožniku plačala odškodnino, bi imela do nje regresni zahtevek. Tožnik bi prešel k A. d. o. o., če ne bi prišlo do nezakonite odpovedi, zato bi slednja morala reintegrirati tožnika, če bi vztrajal pri reintegraciji. Nobenega razloga ni za razlikovanje med pravnim položajem, ko delavec zaradi nezakonite odpovedi zahteva reintegracijo, od položaja, kjer zahteva denarno nadomestilo namesto reintegracije. Enako velja za navedbe sodišča, da tožnik ni v pravnem razmerju z A. d. o. o., ker mu je delovno razmerje prenehalo iz razlogov, ki niso povezani s prenosom dejavnosti. Sodišče je spregledalo, da če bo odpoved nezakonita, je tožnik na dan 3. 7. 2023 zaposlen pri prevzemniku, sama izbira denarnega nadomestila namesto reparacije pa delavca ne sme postaviti v slabši položaj. Stališče sodišča je diskriminatorno in tožniku odreka pravno varstvo. Tožnik je tudi v neenakem položaju z delavci, ki so prešli k prevzemniku, saj bi tudi tožnik prešel, če ne bi bilo nezakonite odpovedi. Sodišče je poleg tega svojo argumentacijo povzelo iz vloge A. d. o. o. z dne 3. 10. 2023, ki jo je prejelo 5. 10. 2023, tožnik pa je izpodbijani sklep prejel 10. 10. 2023 skupaj z vlogo, do katere se ni mogel opredeliti, s čimer mu je kršena pravica do izjave in kontradiktornosti postopka. Predlaga spremembo sklepa, podredno pa razveljavitev in vrnitev zadeve v odločanje sodišču prve stopnje in priglaša stroške pritožbe.

3. Toženka se pritožuje zoper izpodbijani sklep iz vseh pritožbenih razlogov. Družba A. d. o. o. je z oddelitvijo na podlagi univerzalnega pravnega nasledstva (šesti odstavek 623. člena ZGD-1) prevzela obrat, kjer je delal tožnik ter pravice in obveznosti toženke s tem premoženjem. Na A. d. o. o. so prešle tudi morebitne obveznosti toženke, ki bi izvirale iz preteklega delovnega razmerja s tožnikom, čeprav je delovno razmerje prenehalo pred oddelitvijo, kar potrjuje tudi judikat Pdp 57/2014. Ker so morebitne obveznosti toženke do tožnika iz naslova delovnega razmerja prešle na A. d. o. o. preko univerzalnega pravnega nasledstva, bi moralo sodišče dopustiti razširitev tožbe brez privolitve, kar potrjuje tudi judikat VSL I Cpg 447/2015, katerega je sodišče napačno razlagalo. Napačno je tudi stališče o neobstoju solidarne odgovornosti. Morebitne obveznosti, ki nastanejo do vpisa v sodni register, je potrebno presojati na podlagi 636. člena ZGD-1 (judikat Pdp 57/2014). 75. člen ZDR-1 ne ureja vprašanja, ko delavec ni več zaposlen pri prenosniku v času prenosa, edina ustrezna pravna podlaga, ki ureja to vprašanje, je 636. člen ZGD-1. Predlaga spremembo sklepa, podredno pa razveljavitev in vrnitev zadeve v novo odločanje.

4. Pritožbi sta utemeljeni.

5. Tožnik je bil zaposlen pri prvi toženki do prejema izredne odpovedi, na podlagi katere mu je prenehalo delovno razmerje dne 5. 1. 2023. Prva toženka in družba A. d. o. o. sta dne 15. 12. 2022 sklenili Pogodbo o delitvi in prevzemu v obliki notarskega zapisa, oddelitev pa je bila vpisana v sodni register dne 3. 7. 2023. Z oddelitvijo sta na A. d. o. o. prešli proizvodnja trdnih izdelkov C. in proizvodnja farmacevtskih učinkovin B., kjer je delal tožnik. Družba A. d. o. o. je dne 30. 8. 2023 priglasila stransko intervencijo, ker bi v primeru neuspeha prve toženke, slednja imela do nje regresni zahtevek. Sodišče prve stopnje stranske intervencije družbe A. d. o. o. ni dopustilo. Tožnik je nato dne 21. 9. 2023 spremenil tožbo, namesto reintegracije predlagal sodno razvezo pogodbe o zaposlitvi in s tožbo zajel še družbo A. d. o. o., pri čemer se je skliceval, da zaradi univerzalnega pravnega nasledstva ne gre za spremembo tožbe. Sodišče prve stopnje je štelo, da gre za razširitve tožbe, za katero je potrebno soglasje po drugem odstavku 191. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP; Ur. l. RS, št. 26/99 in nasl.). Ker družba A. d. o. o. ni podala soglasja za razširitev tožbe, sodišče prve stopnje ni dopustilo razširitve tožbe.

6. Stališče sodišča prve stopnje, da družba A. d. o. o. ni univerzalna pravna naslednica toženke glede obratov, kjer je delal tožnik, je materialnopravno zmotno. Delitev in pripojitev družb je urejena v Zakonu o gospodarskih družbah (ZGD-1; Ur. l. RS, št. 42/2006 in nasl.). Skladno s šestim odstavkom 623. člena ZGD-1 v primeru delitve preide na novo ali prevzemno družbo del premoženja prenosne družbe, določen z delitvenim načrtom, ter pravice in obveznosti prenosne družbe v zvezi s tem premoženjem. Nova ali prevzemna družba kot univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s tem premoženjem, katerih subjekt je bila prenosna družba. Na to, da je A. d. o. o. glede prenesenih obratov univerzalna pravna naslednica prve toženke, ne vpliva okoliščina, da sta tako prva toženka kot A. d. o. o. obstajali že ob vložitvi tožbe. Do univerzalnega pravnega nasledstva pride tako v primeru, če pride do prenosa premoženja na novo družbo ali že obstoječo prevzemno družbo,1 kot v primeru, kadar prenosna družba zaradi (od)delitve ne preneha.2 Prav tako je materialnopravno zgrešeno stališče, da družba A. d. o. o. ni solidarno odgovorna za morebitne obveznosti, ki bi nastale v tem sodnem postopku. Tožnik je bil namreč zaposlen v obratih, ki so bili z oddelitvijo preneseni na A. d. o. o., ki je posledično postala univerzalna pravna naslednica prve toženke v zvezi s tem premoženjem, tožniku pa skupaj s prvo toženko solidarno odgovarja za morebitne obveznosti, ki izhajajo iz morebitne nezakonitosti izredne odpovedi. Na podlagi prvega odstavka 636. člena ZGD-1 namreč vse družbe, ki so udeležene pri delitvi, solidarno odgovarjajo za obveznosti, ki so nastale v zvezi s prenesenim premoženjem pred vpisom delitve v sodni register.

7. Ker je tožniku delovno razmerje pri prvi toženki prenehalo pred vpisom oddelitve v sodni register, ne gre za prenesenega delavca v smislu 75. člena Zakona o delovnih razmerjih (ZDR-1; Ur. l. RS, št. 21/2013 in nasl.), vendar to ne pomeni, da ni podana solidarna odgovornost prve in druge toženke na podlagi prvega odstavka 636. člena ZGD-1.3

8. Kadar (z oddelitvijo) pride do univerzalnega pravnega nasledstva se šteje, da univerzalni pravni naslednik vstopi v vsa pravna razmerja v zvezi s prenesenim premoženjem, in sicer tako v materialnem kot procesnem smislu. Skladno s sodno prakso v primeru, ko tožeča stranka s tožbo poleg prvotne tožene stranke zajame še prevzemno družbo, ne gre za subjektivno spremembo tožbe oziroma razširitev tožbe, ampak za prilagoditev tožbe statusnemu preoblikovanju, do katerega je prišlo po vložitvi tožbe, zato ni potrebno soglasje za razširitev tožbe iz drugega odstavka 191. člena ZPP.4

9. Ker je sodišče prve stopnje zaradi napačnega materialnopravnega stališča zmotno štelo, da družba A. d. o. o. ni univerzalna pravna naslednica prve toženke v zvezi z obratom, kjer je delal tožnik in na katerega se nanaša ta spor, je napačno štelo, da gre za razširitev tožbe in je potrebna privolitev A. d. o. o. za vstop v pravdo na podlagi drugega odstavka 191. člena ZPP. Pritožbeno sodišče je zato pritožbama tožnika in prve toženke ugodilo in razveljavilo izpodbijani sklep (3. točka 365. člena ZPP). Sodišče prve stopnje naj upošteva, da je A. d. o. o. druga toženka in se opredeli do utemeljenosti tožbenega zahtevka do obeh toženk, pri čemer mora drugi toženki omogočiti sodelovanje v postopku.

10. Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

1 Prvi odstavek 638. člena ZGD-1 določa, da se tudi za delitev s prevzemom, torej v primeru oddelitve dela premoženja na že obstoječo prevzemno družbo, smiselno uporabljajo določbe 624. do 637. člena ZGD-1. 2 Prim. 12. točko obrazložitve odločbe II Ips 328/2013. 3 Prim. VIII Ips 44/2021. 4 Prim. III Ips 63/2012, VSL II Cpg 387/2011, VSL I Cpg 1859/2014, VSL I Cpg 447/2015.