Jedro

V predlogu za odlog izvršbe je dolžnik navedel, da ponovno vzpostavlja proizvodnjo ter, da je v dogovoru z upnico in drugimi bankami, saj poskuša pridobiti kredit, s katerim bi lahko poplačal svojo obveznost. Zato se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na to, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za presojo dejstva, ali odložitev izvršbe v konkretnem primeru za dolžnika prinaša rešitev ali ne, saj takšna ocena prvostopnega sodišča predstavlja le oceno upravičenosti zatrjevanega razloga za odložitev izvršbe. Glede na višino v tem postopku uveljavljane upnikove denarne terjatve in ob upoštevanju dejstva, da je dolžnik odlog za čas treh mesecev predlagal že z vlogo z dne 17.12.1999, pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje, da odložitev izvršbe za dolžnika v konkretnem primeru ni na mestu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep sodišča prve stopnje potrdi.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je predlog prvega dolžnika za odlog izvršbe zavrnilo.

Zoper ta sklep se je prvi dolžnik pritožil in predlagal spremembo izpodbijanega sklepa in odložitev izvršbe. Navedel je, da je v predlogu za odlog izvršbe dokazal, da so podani posebno upravičeni razlogi za odložitev izvršbe za čas treh mesecev, zaradi česar je odločitev sodišča prve stopnje napačna. V primeru odloga izvšbe se odloži oprava vseh izvršilnih dejanj in se izvršba nadaljuje po poteku časa, za katerega je bila odložena. Prvi dolžnik načrtuje, da bi v času treh mesecev uspel pridobiti kredit in poplačati upnico, saj je proizvodnja na podlagi sklenjenih pogodb že stekla, čeprav se postopek za pridobitev sredstev lahko še nekoliko zavleče. Neutemeljeno je zato sklepanje sodišča prve stopnje, da odložitev izvršbe za tri mesece dolžniku ne bi prinesla nobene rešitve. Sodišče bi tako moralo oceniti, ali so podani posebno upravičeni razlogi za odložitev izvršbe ali ne, in glede na to o predlogu odločiti.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je, kot to izhaja iz razlogov izpodbijanega sklepa, predlog za odlog izvršbe presojalo glede obstoja pogojev, določenih v 1. in 2. odst. 71. člena ZIZ - Zakona o izvršbi in zavarovanju. Pravilno je pri tem zaključilo, da v konkretnem primeru dolžnik ni izkazal nobenega od taksativno naštetih pogojev iz 1. odst. tega člena oziroma posebno upravičenega razloga iz 2. odst. 71. člena ZIZ, da bi se lahko (ob izpolnjenem nadaljnjem pogoju obstoja znatnejše škode) izvršba na predlog dolžnika odložila.

V pritožbi dolžnik vztraja pri tem, da je v konkretnem primeru izkazal obstoj pogoja iz 2. odst. 71. člena ZIZ, to je obstoj posebno upravičenega razloga za odložitev izvršbe.

V predlogu za odlog izvršbe je dolžnik v zvezi z obstojem tega pogoja navedel, da ponovno vzpostavlja proizvodnjo ter da je v dogovoru z upnico in drugimi bankami, saj poskuša pridobiti kredit, s katerim bi lahko poplačal svojo obveznost. Zato se v pritožbi neutemeljeno sklicuje na to, da sodišče prve stopnje ni imelo podlage za presojo dejstva, ali odložitev izvršbe v konkretnem primeru za dolžnika prinaša rešitev ali ne, saj takšna ocena prvostopnega sodišča predstavlja le oceno upravičenosti zatrjevanega razloga za odložitev izvršbe. V tej smeri pa se pritožbeno sodišče v celoti strinja z razlogi izpodbijanega sklepa. Upravičenost razlogov za odložitev izvršbe v smislu 2. odst. 71. člena ZIZ je namreč treba presojati glede na okoliščine vsakega posameznega primera. Glede na višino v tem postopku uveljavljane upnikove denarne terjatve in ob upoštevanju dejstva, da je dolžnik odlog za čas treh mesecev predlagal že z vlogo z dne 17.12.1999, pritožbeno sodišče v celoti pritrjuje ugotovitvam sodišča prve stopnje, da odložitev izvršbe za dolžnika v konkretnem primeru ni na mestu. Zato v predlogu za odlog izvršbe zatrjevani razlog tudi ni tisti posebno upravičeni razlog, na podlagi katerega bi bilo sicer (ob izpolnjenih ostalih pogojih) na predlog dolžnika mogoče odložiti izvršbo zaradi izterjave upnikove denarne terjatve čas treh mesecev.

Po preizkusu izpodbijanega sklepa se tako pokaže, da pritožbeni razlogi niso podani in da je sodišče prve stopnje materialnopravno pravilno zavrnilo predlog dolžnika za odlog izvršbe, v postopku pred prvostopnim sodiščem pa tudi ni bila storjena nobena od tistih absolutnih bistvenih kršitev določb postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odst. 350. člena ZPP - Zakona o pravdnem postopku v zvezi s 366. členom ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ).

Neutemeljeno pritožbo je bilo zato treba zavrniti in sklep sodišča prve stopnje potrditi (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).