Jedro

Če je terjatev zavarovana s kvalitetnimi zavarovanji, porok s poroštveno izjavo praviloma ne ogrozi svojega premoženjskega položaja, ker s plačilom na podlagi solidarnega poroštva nanj preide terjatev do glavnega dolžnika z vsemi stranskimi pravicami in jamstvi za njeno izpolnitev (1018. člen OZ). V skladu s pravili subrogacije za tisto, kar plača, dobi terjatev z vsemi jamstvi za njeno izpolnitev.

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nov postopek.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je sodišče prve stopnje ustavilo postopek odpusta obveznosti in predlog za odpust obveznosti zavrnilo.

2. Dolžnik se je zoper sklep pritožil, uveljavljal je bistvene kršitve določb postopka po prvem odstavku 339. člena ZPP in po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, zmotno uporabo materialnega prava in pritožbeni razlog zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Sodišču je predlagal, da ugodi pritožbi, izpodbijani sklep razveljavi in ugovor zavrže, podredno pa da ga zavrne, upniku pa naloži v plačilo stroške tega postopka z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne od vročitve sklepa do plačila.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Sodišče prve stopnje je ugovoru upnika X d. d. ugodilo in ustavilo postopek odpusta obveznosti. Odločitev temelji na zaključku, da obstaja razlog, ki ga je uveljavljal upnik z ugovorom proti odpustu obveznosti z dne 5. 5. 2015. Ker je ugotovilo, da je nasproti upniku dolžnik 29. 6. 2013 prevzel poroštveno zavezo v višini 2.300.000,00 EUR, njegovo premoženjsko stanje pa mu plačila terjatve v tej višini ni omogočalo, je zaključilo, da pri dolžniku obstaja ovira za odpust obveznosti iz 4. točke 399. člena ZFPPIPP, po kateri odpust obveznosti ni dovoljen, če je stečajni dolžnik v zadnjih treh letih pred uvedbo postopka osebnega stečaja prevzemal obveznosti, ki so nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem.

5. Pritožnik neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je obravnavalo nesklepčen ugovor upnika. Nesklepčen naj bi bil zato, ker upnik v njem ni podal navedb glede vrste in vrednosti dolžnikovega premoženja na dan prevzema obveznosti. Upnik je v predlogu navedel, da se je dolžnik kot solidarni porok dne 29. 6. 2013 zavezal k plačilu po kreditni pogodbi št. LD1315600061 za 2.300.000,00 EUR. Glede premoženjskega stanja dolžnika pa se je skliceval na navedbo stečajnega upravitelja, da je predstavljalo premoženje dolžnika na dan začetka stečajnega postopka in enako tudi v zadnjih treh letih pred uvedbo stečajnega postopka le 1/2 nepremičnine v ocenjeni vrednosti 400,00 EUR in terjatve do tretjih v ocenjeni vrednosti 10.171,46 EUR. Navedel je še, da gre za isto obdobje, v katerem se je dolžnik upniku zavezal k plačilu kot solidarni porok. Torej je podal trditev o premoženjskem stanju dolžnika v relevantnem obdobju prevzema poroštvene obveznosti. Ker torej ne drži pritožbena trditev, da upnik ni utemeljeval svojega ugovora proti odpustu obveznosti s premoženjskim stanjem dolžnika v časovni točki, ko je upniku podal poroštveno izjavo v višini 2.300.000,00 EUR, ugovor nesklepčnosti ni podan.

6. Po materialnem pravu je odpust obveznosti dolžnika v postopku osebnega stečaja za upnike, na katere ta odpust vpliva, prisilen (neodvisen od njihove volje, da dolžniku odpustijo obveznost). Edina možnost proti odpustu obveznosti, ki jim jo daje zakon, je ugovor, da ni pogojev za odpust obveznosti, ali da je preizkusno obdobje prekratko (403. člen ZFPPIPP). Upnik mora navesti relevantna dejstva glede na dejanski stan določenega zakonskega razloga za ugovor proti odpustu obveznosti (sklepčnost), kar je v konkretnem primeru tudi storil. Svoje trditve o prevzemu obveznosti pa je dokazoval s kreditno pogodbo in dolžnikovo poroštveno izjavo, o premoženjskem položaju pa z otvoritvenim poročilom upravitelja.

7. Ker je pri obravnavanju ugovora predviden kontradiktoren postopek (405. člen ZFPPIPP), je imel dolžnik možnost prerekati tako dejstvo, da je prevzel zatrjevano poroštveno obveznost, kot tudi dejstva v zvezi s trditvami upnika, kakšno je bilo premoženjsko stanje dolžnika ter da se v zadnjih treh letih pred uvedbo stečajnega postopka ni spremenilo. Dolžnik je prerekal trditve upnika o obstoju zatrjevane terjatve, ne pa tudi trditve upnika, da se je dolžnik s poroštveno izjavo zavezal plačati 2.300.000,00 EUR. Za odločitev v zadevi je relevantno, ali je prevzel obveznost nasproti upniku in glede tega dejstva pritožnik ni uspel izpodbiti dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje kot tudi ne materialnopravno pravilnih zaključkov o poroštveni zavezi dolžnika.

8. Dolžnik je prerekal tudi trditve upnika o dolžnikovem premoženjskem stanju. V odgovoru na ugovor je namreč zatrjeval, da je bil na dan prevzema poroštvene obveznosti dolžnik lastnik nepremičnin in poslovnih deležev v družbah, ki so sestavljale „Skupino K.“. V zvezi z dokazovanjem premoženjskega stanja dolžnika na dan prevzema poroštvene obveznosti je predlagal izvedbo dokaza z izvedencem - cenilcem nepremičnin, ki naj oceni vrednost nepremičnin v lasti dolžnika in z izvedencem - cenilcem podjetij, ki naj oceni vrednost poslovnih deležev, katerih lastnik je bil dolžnik na dan prevzema obveznosti. Na te trditve je odgovoril upnik v pripravljalni vlogi, ki jo je sodišče prve stopnje obravnavalo na naroku dne 17. 6. 2015 (razen v točki b, v katerem je podal upnik trditve o dolžnikovem razpolaganju s premoženjem, ker je ocenilo, da v tem delu upnik podaja nov ugovor iz drugega razloga in ga ni obravnavalo skupaj z ugovorom z dne 5. 5. 2015). Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je upnik glede premoženjskega položaja vztrajal pri svojih trditvah, glede obrambnih trditev dolžnika pa je ocenilo, da jih ni mogoče upoštevati v smislu nasprotovanja trditvam upnika, ker so presplošne. Pritožbeno sodišče se strinja s sodiščem prve stopnje, da bi moral dolžnik podati ustrezne trditve o tem, s katerim premoženjem, poleg premoženja, ki ga zatrjuje upnik v ugovoru, je razpolagal v relevantnem obdobju in kakšna je bila po njegovi oceni njegova vrednost. Če bi dolžnik trdil, da je dal upravitelju in sodišču vsa pojasnila o premoženju in poslih, ki jih je izvedel v zadnjih treh letih pred uvedbo stečajnega postopka, sodišče prve stopnje ne bi imelo podlage za zaključek, da dolžnik ni specificiral svojega premoženja, pa četudi bi se se v postopku obravnave ugovora proti odpustu obveznosti nanj skliceval le pavšalno. Ker pa ni izkazal, da je te podatke dal, neuspešno nasprotuje pravilnemu zaključku sodišča prve stopnje, da predlaganih dokazov z ugotavljanjem vrednosti premoženja ni dolžno izvesti. Dolžnik pa niti ne izpodbija ugotovitev sodišča prve stopnje, da ni navedel gospodarskih družb, v katerih je imel poslovne deleže niti ni navedel njihove višine ter da ni niti navedel, katerih nepremičnin je bil lastnik in koliko naj bi bile te sploh vredne ter za koliko obremenjene.

9. Sodišče prve stopnje je v razlogih sklepa pravilno navedlo, da vednost upnika o premoženjskem stanju stečajnega dolžnika ne vpliva na obstoj zakonskih znakov iz 4. točke 399. člena ZFPPIPP. Take razlage dolžnik ni uspel izpodbiti s trditvami, da odstopa od stališč višjega sodišča. Prvič zato, ker se ni skliceval na nobeno konkretno zadevo Višjega sodišča v Ljubljani, drugič pa zato, ker ne gre za vprašanje, glede katerega velja ustaljena sodna praksa. V zadevi Cst 166/2012 je višje sodišče zavzelo stališče, da zgolj okoliščine kot so „lahkomiselnost in neodgovornost upnika“ na eni strani ter „lahkomiselnost in neodgovornost dolžnika“ na drugi strani, ne morejo biti same po sebi razlog za zavrnitev ugovora. Torej drugače kot pa zatrjuje pritožnik. Zato neutemeljeno izpodbija pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da ravnanje upnice, ki je sama od dolžnika zahtevala sporno izjavo o poroštvu v višini, ki ni bila sorazmerna njegovemu premoženju, še ne izključuje njene legitimacije za vložitev ugovora proti odpustu obveznosti.

10. Lahko pa, tudi po stališču iz sklepa Cst 166/2012, te okoliščine vplivajo na presojo, ali je bilo prevzemanje obveznosti nesorazmerno glede na premoženjski položaj dolžnika. V tem smislu je zavzeto tudi stališče v sklepu Cst 353/2013, da standard zapisan v 4. točki 399. člena ZFPPIPP, in sicer, da je „dolžnik prevzemal obveznosti nesorazmerne z njegovim premoženjskim položajem“, ni strogo objektiven.(1) Pri presoji ugovornega razloga iz 4. točke 399. člena ZFPPIPP so pomembne vse okoliščine posla. Če je terjatev zavarovana s kvalitetnimi zavarovanji, porok s poroštveno izjavo praviloma ne ogrozi svojega premoženjskega položaja, ker s plačilom na podlagi solidarnega poroštva nanj preide terjatev do glavnega dolžnika z vsemi stranskimi pravicami in jamstvi za njeno izpolnitev (1018. člen OZ). V skladu s pravili subrogacije za tisto kar plača, dobi terjatev z vsemi jamstvi za njeno izpolnitev. Obrambo dolžnika je treba presojati v smislu, ali je šlo pri njegovem ravnanju za normalno tveganje, ki je spremljalo določen pravni posel. Dolžnik je v konkretnem primeru zatrjeval, da je dal upnik kredit v višini 2.300.000,00 EUR družbi K. d. o. o., za kar je pridobil v zavarovanje, poleg poroštvene izjave stečajnega dolžnika, še naslednja zavarovanja: nepremičnine in opremo bioplinarne „Y“, ki je bila v skladu s cenitvijo vredna 23.783.128,00 EUR, v zastavo terjatve do B. in elektro podjetij ter poroštvo sedmih gospodarskih družb iz „Skupine K.“ ter še dveh fizičnih oseb, M. K. in D. B. Pravilno je sicer stališče sodišča prve stopnje, da kvaliteta in obseg drugih zavarovanj kredita niso pomembna v razmerju med kreditodajalcem kot upnikom in solidarnim porokom kot dolžnikom, kar pa ne pomeni, da ta dejstva niso pomembna za presojo zakonskega znaka prevzema nesorazmernih obveznosti. Če drži trditev dolžnika, da je dal poroštveno izjavo za kredit, ki je bil zavarovan tudi z zastavno pravico na bioplinarni, ki je bila vredna 23.783.128,00 EUR, sama poroštvena izjava dolžnika za 2.300.000,00 EUR njegovih upnikov, vključno s predlagateljem, ni mogla ogroziti.

11. Pritožnik v pritožbi izrecno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava, ker je sodišče prve stopnje pri uporabi 4. točke 399. člena ZFPPIPP primerjalo le nominalno višino poroštvene obveznosti z višino dolžnikovega premoženja. Glede na obrazložitev iz predhodne točke pritožbeno sodišče ocenjuje, da je v tem delu pritožba utemeljena. S tem pa se izkaže, da sodišče prve stopnje zaradi zmotne uporabe materialnega prava ni ugotovilo vseh dejstev, ki so pomembna za odločitev. Tak zaključek je narekoval razveljavitev izpodbijanega sklepa in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v nov postopek (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP). V ponovljenem postopku naj sodišče presoja trditve in dokaze stečajnega dolžnika in predlagatelja o premoženjskem stanju glavnega dolžnika v času, ko je stečajni dolžnik prevzel poroštveno obveznost ter o vrednosti vseh zavarovanj za obravnavani kredit. Ker iz podatkov spisa izhaja, da je upnik podal ugovor še iz drugih razlogov za ustavitev postopka odpusta obveznosti pa naj tudi glede tega izvede postopek v skladu z določbami ZFPPIPP in odloči o vseh ugovorih.

12. Glede na odločitev o pritožbi so stroški postopka v zvezi s pritožbo pridržani za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 121. člena ZFPPIPP).

Op. št. (1): Primerjaj tudi sklepe VSL Cst 26/2014, Cst 90/2014, Cst 171/2015.