Jedro

Razlog za priznanje preživnine tožniku je njegovo redno šolanje, v smislu rednega izpolnjevanja šolskih obveznosti, ki mu bo omogočilo, da dokonča šolanje in se usposobi za opravljanje poklica. Neurejene družinske razmere so navedene samo kot eden od razlogov, da šolanja ni zaključil kot redni dijak 4. letnika v preteklem šolskem letu.

Izrek

Revizija se zavrne.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je tožencu naložilo plačevanje mesečne preživnine v znesku 20.000 SIT od 15.11.2001 dalje. Sodišče druge stopnje je zavrnilo pritožbo tožene stranke in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Zoper sodbo sodišča druge stopnje vlaga revizijo toženec in v njej uveljavlja revizijski razlog zmotne uporabe materialnega prava.

Predlaga, da revizijsko sodišče reviziji ugodi in sodbo sodišča druge stopnje spremeni tako, da ugodi toženčevi pritožbi in tožbeni zahtevek zavrne. Podrejeno predlaga znatno znižanje prisojene preživnine. Navaja, da je tožnik polnoleten (star 22 let). Ker je vpisan v oddelek za izobraževanje odraslih, ni izpolnjen zakonski pogoj rednega šolanja. Neurejene družinske razmere niso zakonski razlog za priznanje preživnine v obdobju izrednega šolanja, še zlasti ker ni z ničemer dokazano, da so vplivale na tožnikovo zmožnost zaključiti šolanje v okviru rednega šolanja. Tožnik je bil tudi v času rednega šolanja slab učenec, ki je drugi letnik ponavljal. Toženec ugovarja tudi višini preživnine. Njegova plača znaša približno 90.000 SIT in je obremenjena z visokimi krediti. Večina teh je bila najeta v času trajanja zakonske zveze za nakup predmetov, ki so ostali tožnikovi materi. Toženec plačuje tudi preživnino za hčerko, tako da bi mu za lastno preživljanje ostalo le 30.000 SIT. Je nekvalificiran delavec v srednjih letih, ki nima možnosti za dodaten zaslužek, vsekakor pa manjše kot tožnik.

Revizija je bila vročena tožeči stranki, ki nanjo ni odgovorila in Državnemu tožilstvu Republike Slovenije, ki se o njej ni izjavilo (tretji odstavek 375. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP).

Revizija ni utemeljena.

Pri preizkusu materialnopravne pravilnosti izpodbijane sodbe se je revizijsko sodišče oprlo na 123. člen Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Ur. l. RS, št. 64/2001, nadalje: ZZZDR), ki določa, da so starši dolžni preživljati svoje otroke; če se redno šolajo, pa so jih dolžni preživljati tudi po doseženi polnoletnosti. Pojem "rednega šolanja" predstavlja pravni standard, nedoločen pravni pojem, katerega vsebino je treba v vsakem konkretnem primeru zapolniti, med drugim tudi ob upoštevanju drugih materialnopravnih norm, iz katerih je posredno mogoče razbrati namen in vsebino citirane zakonske določbe. Glede na 54. člen Ustave RS, točko a. prvega odstavka 29. člena Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah (Ur. l. SFRJ 15/90 in Ur. l. RS 35/92), 102. člen in prvi odstavek 103. člena ZZZDR so starši dolžni skrbeti za vsestranski, popolni razvoj svojega otroka in ga tako usposobiti za samostojno življenje. Starši morajo, med drugim, skrbeti tudi za to, da otrok pride do poklica, s katerim se bo sam preživljal. Pod pogojem rednega šolanja je ZZZDR, zaradi izpolnitve skrbi staršev za celovit razvoj otroka, dolžnost preživljanja podaljšal čez otrokovo polnoletnost. Sodna praksa je zato pri napolnjevanju vsebine pojma rednega šolanja sprejela stališče, da ni odločilen formalno - pravni status tistega, ki se izobražuje v šolskem sistemu, temveč redno izpolnjevanje šolskih obveznosti.

Glede na navedeno materialnopravno izhodišče so v konkretnem primeru odločilna naslednja dejstva, ki izhajajo iz sodb nižjih sodišč in na katera je revizijsko sodišče vezano. Tožnik je bil rojen leta 1981 in je bil v šolskem letu 2000/2001 vpisan kot redni dijak četrtega letnika štiriletnega programa tehničnega izobraževanja za kmetijskega tehnika. V tem času se je zaradi neurejenih domačih razmer odselil od doma in je nekaj časa živel v avtu, nato pa pri prijatelju. Iz tega razloga letnika ni uspešno opravil. V letu 2001/2002 se je vpisal v oddelek izobraževanja odraslih in uspešno opravil večino izpitov, pri katerih je bil prejšnje leto neocenjen oziroma negativno ocenjen. Plačilo preživnine zahteva za čas od 15.11.2001 dalje, ko z izpolnjevanjem šolskih obveznosti kaže svoj resen odnos do šolanja. Razlog za priznanje preživnine tožniku je torej njegovo redno šolanje, v smislu rednega izpolnjevanja šolskih obveznosti, ki mu bo omogočilo, da dokonča šolanje in se usposobi za opravljanje poklica. Neure-jene družinske razmere so navedene samo kot eden od razlogov, da šolanja ni zaključil kot redni dijak 4. letnika v šolskem letu 2000/2001. Revizijski navedbi o tem, da neurejene družinske razmere niso zakonski razlog za priznanje preživnine, ter o tožnikovem učnem uspehu v prejšnjih letih, sta neutemeljeni že iz navedenega razloga, tožnik pa preživnine za čas pred 15.11.2001 niti ni zahteval. Glede višine toženčeve preživninske obveznosti je bilo v postopku ugotovljeno, da znašajo življenjski stroški tožnika 56.000 SIT mesečno. Tožnikova mati ni zaposlena, povprečno prejema po 54.000 SIT denarne pomoči in 9.000 SIT štipendije mesečno. Toženec je zaposlen pri M. in prejema povprečno 90.622,70 SIT. Včasih kaj zasluži s popravilom avtomobilov. Starša preživljata še mladoletno hči M., za katero oče plačuje 16.380 SIT. Ugotovljeno je bilo, da so očetovi stroški za lastno preživljanje višji od materinih, ker plačuje najemnino za stanovanje.

Starša sta tista, ki sta dolžna skrbeti za preživljanje svojega otroka, zato sta toženec in tožnikova mati dolžna zagotoviti dovolj sredstev za preživetje tožnika, dokler se ta redno šola. V postopku ni bilo ugotovljeno, da bi imel tožnik sam dejanske možnosti zaslužka, pač pa, da toženec občasno kaj zasluži s popravilom avtomobilov. Revizijski navedbi glede dodatnega zaslužka zato ni mogoče slediti. Sicer pa je glede na skromne možnosti staršev in višino prisojene preživnine očitno, da si bo moral tožnik, če bo želel razpolagati z dodatnimi sredstvi, ki mu bodo omogočala kaj več kot golo preživetje, ta sredstva sam prislužiti. Revizijsko sodišče se tudi strinja s presojo nižjih sodišč, da ima preživninska obveznost staršev praviloma prednost pred ostalimi obveznostmi. Zato revident tudi z revizijskimi navedbami o obremenjenosti plače z visokimi kreditnimi obveznostmi ne more uspeti. Toženec v reviziji ponovno izpodbija dejansko ugotovitev prvostopenjske sodbe, da se največja kreditna anuiteta ne nanaša na kredit iz obdobja, ko so še živeli skupaj. To ni dovoljen revizijski razlog, saj revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (tretji odstavek 370. člena ZPP). Tožencu ob ugotovljenem dohodku okoli 90.000 SIT in preživninski obveznosti do hčerke v višini 16.380 SIT, kljub plačilu preživnine za sina v znesku 20.000 SIT, ostane še približno 54.000 SIT za lastno preživljanje. Ob ugotovitvi, da dohodki tožnikove matere niso višji od toženčevih, mu je bila zato preživninska obveznost pravilno odmerjena.

Neutemeljeno revizijo je bilo treba zavrniti po določbi 378. člena ZPP.