Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSM Sklep IV Kp 41105/2015

ECLI:SI:VSMB:2017:IV.KP.41105.2015 Kazenski oddelek

preklic pogojne obsodbe
Višje sodišče v Mariboru
12. julij 2017
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Po določbi prvega odstavka 399. člena ZKP se smejo zoper sklepe preiskovalnega sodnika in zoper druge sklepa sodišča, izdane na prvi stopnji, pritožiti stranke in osebe, katerih pravice so prekršene, in sicer vselej, kadar ni v ZKP izrecno določeno, da ni pritožbe. Navedeno zakonsko določbo je sodišče prve stopnje prezrlo, ko je odločalo o pritožbi oškodovanca, ki jo je podal zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje po določbi četrtega odstavka 506. člena ZKP ustavilo postopek za preklic pogojne obsodbe.

Izrek

Pritožbi oškodovanca Z.G. se ugodi in sklep sodišča prve stopnje razveljavi.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Slovenj Gradcu je s sklepom I Kr 41105/2015 z dne 20. 6. 2017 na podlagi drugega odstavka 375. člena v zvezi s členom 429 Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) kot nedovoljeno zavrglo pritožbo oškodovanca Z.G., ki jo je podal zoper sklep prvostopnega sodišča I Kr 41105/2015 z dne 3. 5. 2017, s katerim je na podlagi četrtega odstavka 506. člena ZKP ustavilo postopek za preklic pogojne obsodbe izrečene obsojeni Z.B. s sodbo o kaznovalnem nalogu prvostopnega sodišča II K 41105/2015 z dne 3. 11. 2015. 2. Zoper tak sklep se je pritožil oškodovanec, ki v pritožbi ne navaja pritožbenega razloga, iz njegove laično sestavljene pritožbe pa je razbrati, da se zavzema za razveljavitev napadenega sklepa.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po določbi prvega odstavka 399. člena ZKP se smejo zoper sklepe preiskovalnega sodnika in zoper druge sklepa sodišča, izdane na prvi stopnji, pritožiti stranke in osebe, katerih pravice so prekršene, in sicer vselej, kadar ni v ZKP izrecno določeno, da ni pritožbe. Navedeno zakonsko določbo je sodišče prve stopnje prezrlo, ko je odločalo o pritožbi oškodovanca, ki jo je podal zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje po določbi četrtega odstavka 506. člena ZKP ustavilo postopek za preklic pogojne obsodbe izrečene obsojeni Z.B. za kaznivo dejanje tatvine po prvem odstavku 204. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1), ki ga je storila na škodo oškodovanca Z.G. in za katero ji je bila izrečena pogojna obsodba, z njo pa določena kazen tri mesece zapora in preizkusna doba dveh let ter na podlagi tretjega odstavka 57. člena KZ-1 naložen dodatni pogoj, da oškodovancu Z.G. v roku dveh mesecev od pravnomočnosti sodbe povrne premoženjskopravni zahtevek v višini 360,00 EUR. Navedeni rok je sodišče prve stopnje podaljšalo s sodbo I Kr 41105/2015 z dne 23. 3. 2016 in je iztekel dne 23. 3. 2017. 5. Da ima oškodovanec pravico do pritožbe, ko sodišče s sklepom ustavi postopek za preklic pogojne obsodbe po določbi četrtega odstavka 506. člena ZKP, izhaja iz mnenja Občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 16. 6. 1998, ki je bilo objavljeno v publikaciji Pravna mnenja 1/98, stran 6. Pritožba zoper sklep ne obsega le upravičencev za pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje, kot to napačno razlaga sodišče prve stopnje v obrazložitvi napadenega sklepa, ampak je krog upravičencev do pritožbe po določbi prvega odstavka 399. člena ZKP širši, saj lahko pritožbo zoper sklep vloži stranka in oseba, katere pravica je bila prekršena. Iz načelnega pravnega mnenja Vrhovnega sodišča RS jasno izhaja, da pravice do pritožbe zoper sklep ni mogoče analogno tolmačiti s pravico oškodovanca do pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje, pač pa jo je potrebno presojati z ugotavljanjem ali je bila pravica pritožnika prekršena, torej je treba presojati tudi utemeljenost pritožbe. Če sodišče ugotovi, da pritožnikova pravica ni bila prekršena, mora pritožbo kot nedovoljeno zavreči. V tem primeru jo zavrže zato, ker spozna, da pritožba po vsebini ni utemeljena in jo je torej vložila oseba, ki ji pravica ni bila prekršena (iz obrazložitve navedenega načelnega pravnega mnenja). Tako stališče je v razloge svoje sodbe povzelo tudi Vrhovno sodišče RS1, ko je odločilo v sicer drugačni procesni situaciji, kot je obravnavana, vendar je v obrazložitvi povzelo načelno pravno mnenje Občne seje Vrhovnega sodišča RS z dne 16. 6. 1998. 6. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi oškodovanca in je odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa (tretji odstavek 402. člena ZKP). Sodišče prve stopnje bo torej moralo presoditi, ali je bila s sklepom o ustavitvi postopka za preklic pogojne obsodbe izrečene obsojenki prekršena katera od pravic oškodovanca in temu ustrezno odločiti o pritožbi oškodovanca.

1 Sodba Vrhovnega sodišča RS I Ips 36208/2010 z dne 23. 1. 2014 - točka 7 obrazložitve.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia