Jedro

Nasprotni udeleženec ni pojasnil kako daleč naj bi bila širitev njegove dejavnosti v Ljubljano in širitev konkurenčne klinike C. d.o.o. v Celje, da bi jo bilo mogoče okvalificirati kot občutno škodo. Širjenje dejavnosti nasprotnega udeleženca v Ljubljano je zatrjeval kot poslovno strategijo, se pravi samo kot za poslovni načrt, idejo.

V d.o.o. ni prisile prodaje poslovnega deleža. Če bi se preostali družbeniki za to odločili, je to njihova stvar. Zato tudi povzete trditve nasprotnega udeleženca niso dosegale splošnega zavrnitvenega razloga z vidika zlorabe pravic oziroma kršitve načela lojalnosti.

Ko imajo zadeve povezanih družb pomembnejši dejanski učinek na zadeve družbe matere, se takšna zadeva šteje tudi za zadevo družbe matere, da je s tem prestopljen prag pomembnosti, ki razširi pravico do informacij tudi na zadeve povezane družbe.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotni udeleženec je dolžan v roku 15 dni po vročitvi tega sklepa povrniti predlagatelju 279,99 EUR stroškov pritožbenega postopka, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 16. dne po vročitvi tega sklepa dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z v uvodu navedenim sklepom naložilo nasprotnemu udeležencu, da mora predlagatelju v roku 15 dni omogočiti dostop in vpogled v poslovno dokumentacijo ter mu izročiti fotokopije ali omogočiti fotokopiranje: […] (I. točka izreka). Nasprotnemu udeležencu je naložilo, da je dolžan predlagatelju povrniti stroške postopka 1.159,49 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi (II. točka izreka). Ugotovilo je, da je sporno ali je predlagatelj kot družbenik nasprotnega udeleženca upravičen do zahtevane dokumentacije, ali je nasprotni udeleženec utemeljeno zavrnil njegovo informacijsko zahtevo ter ali je predlagatelj upravičeno zahteval sodno varstvo pravice. Nasprotni udeleženec ni uspel izkazati občutne škode kot objektivne predpostavke za omejitev informacij po drugem odstavku 512. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju: ZGD-1). Njegove navedbe glede ravnanj predlagatelja, ki naj bi bila v škodo družbe, s katerimi naj bi grobo posegel v njeno bistvo in porušil povezanost in zaupanje med družbeniki ter zaposlitev v družbi, ki opravlja konkurenčno dejavnost družbi, v kateri istočasno uveljavlja soupravljalski položaj, ne zadoščajo oziroma ostajajo na pavšalni ravni. Zgolj hipotetična možnost posredovanja informacij in možnost nadaljnje uporabe, zaradi česar naj bi družba utrpela občutno škodo, ne zadošča. Nasprotni udeleženec ni konkretno pojasnil kakšna in kako velika škoda naj bi nastala. Tudi sklicevanje na velik izpad prometa, ki si ga je nasprotni udeleženec obetal od širitve poslovanja v Ljubljano, kjer bi dejavnost opravljala družba A. d.o.o., uveljavljanim standardom ne zadosti. Sicer je navedba o poslovni strategiji širjenja v Ljubljano dokazno nepodprta. Prav tako ni dovolj konkretizirana trditev o širjenju konkurenčne klinike v Celje in posledično škodljivem vplivu na poslovanje nasprotnega udeleženca. Tudi sprožitev sodnih postopkov in uveljavljanje pravic iz položaja družbenika samo po sebi ne pomeni škodovanja družbi, ampak le v povezavi s konkretnimi okoliščinami, ki jih mora navesti družba, teh pa nasprotni udeleženec ni zatrjeval niti izkazal. S sklicevanjem na naravo in vsebino odnosa predlagatelja kot manjšinskega družbenika do družbe, večinskega družbenika in poslovodstva družbe, kar naj bi bilo izkazano v številnih in obsežnih elektronskih sporočilih, pri utemeljevanju zavrnitve dostopa do informacij nasprotni udeleženec ne more biti uspešen. Te trditve, tudi če bi se izkazale za resnične (predlagatelj je očitke zavrnil in izpovedal, da absolutno ne želi škodovati nasprotnemu udeležencu in povezani družbi), niso bistvene za uporabo pravila po drugem odstavku 512. člena ZGD-1, ki za omejitev določa stroge pogoje in jih je treba skladno z ustaljeno sodno prakso razlagati restriktivno. Pravno irelevantne so za odločanje obsežne navedbe nasprotnega udeleženca glede kršitve konkurenčne klavzule predlagatelja, zato jih sodišče ni upoštevalo. Družbenik je upravičen do vseh pravnih, gospodarskih, finančnih, personalnih, organizacijskih in podobnih vprašanj, kot tudi obligacijskih razmerij v zvezi z družbo, tudi do podatkov povezanih družb, zlasti A. d.o.o., saj lahko učinkovito uveljavlja članske pravice le na podlagi celotnega pregleda družbe in njenega poslovanja. Nasprotni udeleženec je imetnik 89,7295 % poslovnega deleža A. d.o.o. in ne more biti dvoma, da je slednja in njeno poslovanje v zvezi z nasprotnim udeležencem in tako utemeljeno predmet predlagateljevega interesa. Sodišče ni sledilo navedbam nasprotnega udeleženca, da predlagatelju ne more omogočiti dostopa in vpogleda, izročitev ter fotokopiranje poročil o izplačilih družbenikom med letoma 2020 in 2023 ter njihov temelj, še zlasti izplačilo dobičkov, saj ti naj ne bi obstajali. Zakonita zastopnica nasprotnega udeleženca je potrdila, da obstajajo finančni podatki, listine, iz katerih je razviden finančni tok in da družba lahko to izkaže. 2. Zoper ta sklep sodišča prve stopnje vlaga pritožbo nasprotni udeleženec po pooblaščeni odvetniški družbi iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi s 366. členom ZPP in z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku (v nadaljevanju: ZNP-1). V pritožbi navaja, da je v okviru trditvene podlage navedel več konkretnih okoliščin, da namen predlagateljeve zahteve ni varstvo njegovih družbeniških pravic, pač pa na vse možne načine izvajati pritisk na poslovodstvo in večinsko družbenico, finančno in poslovno izčrpati ter oslabiti oziroma ohromiti nasprotnega udeleženca, kar je v nasprotju z interesi in bistvom družbe. Predlagatelj ni pokazal resničnega interesa po ureditvi razmer oziroma odnosu med družbeniki, pač pa je sprožal sodne postopke in podajal nerazumne in neracionalne zahteve, s katerimi je poskušal zadovoljiti izključno lastne premoženjske interese, četudi v škodo nasprotnega udeleženca in preostalih družbenikov. Takšno ravnanje se od družbenika ne pričakuje in se ga ostro obsoja. Prav tako je nasprotni udeleženec konkretno navedel, da vsebina e-sporočila z dne 3. 3. 2022 in SMS sporočila predlagatelja potrjujeta škodljiv, sovražen in zlonameren interes predlagatelja, če ne bo ugodeno njegovim zahtevam, da poruši B. d.o.o. in posledično nasprotnega udeleženca ter družbo A. d.o.o. Takšna nasilna komunikacija, usmerjena v direktorja večinske družbenice nasprotnega udeleženca in poslovodstvo nasprotnega udeleženca, je za družbenika skrajno neprimerna in se v družbeniških odnosih ne tolerira. Nasprotni udeleženec je konkretno navedel in s predloženimi listinami izkazal, da je predlagatelj od marca 2023 dalje zaposlen v družb C. d.o.o., ki je nasprotnemu udeležencu neposredno konkurenčen subjekt. Prav tako je konkretno navedel, da je bil predlagatelj v kontaktu z direktorjem družbe D. d.o.o., ki je lastnica C. d.o.o., kar je potrdil predlagatelj ob zaslišanju. Interes predlagatelja po sodelovanju z družbo C. d.o.o. oziroma C. d.o.o. zaradi tega, ker želi imeti sovražnika blizu, je predlagatelj navedel v svojem e-sporočilu z dne 3. 3. 2022. S tem je nasprotni udeleženec konkretno navedel in izkazal obstoj verjetnosti, da bo družbenik zahtevane informacije uporabil za namen, ki ga je zapisal v svojih sporočilih in je v nasprotju z interesi družbe (subjektivna predpostavka) ter nevarnost, da bi s tem družbi ali povezani družbi prizadel občutno škodo (objektivna predpostavka). Sodišče prve stopnje je nepravilno in neutemeljeno zaključilo, da navedba nasprotnega udeleženca o poslovni strategiji širjenja v Ljubljano dokazno nepodprta. Očitno je spregledalo, da predlagatelj teh konkretnih navedb ni zanikal. To pomeni, da navedba nasprotnega udeleženca o poslovni strategiji širjenja v Ljubljano ni sporna. Prav tako je nasprotni udeleženec dovolj konkretiziral trditve o širjenju konkurenčne klinike v Celju in o škodljivem vplivu na poslovanje nasprotnega udeleženca. Predlagatelj navedbam nasprotnega udeleženca o širjenju konkurenčne klinike v Celju ni nasprotoval oziroma prerekal. Trditvena podlaga nasprotnega udeleženca glede kršitve konkurenčne klavzule predlagatelja je pravnorelevantna, saj skupaj s preostalimi navedbami predstavlja podlago za zavrnitev zahteve zaradi zlorabe pravice do informacij v smeri izvrševanja v nasprotju z dolžnostjo zvestobe. Predlagatelj z vložitvijo zahteve širi individualni spor, ki ga vodi zoper družbo B. d.o.o. zaradi izpodbijanja sklepov skupščine I Pg 166/2023 in zoper A. A. zaradi njene izključitve iz družbe B. d.o.o. I Pg 327/2023, kar škoduje in ovira poslovanje nasprotnega udeleženca. Z zahtevanimi poročili in pojasnili nasprotni udeleženec ne razpolaga, kar pomeni, da bi se moral opredeliti glede posojil, izplačil, sklenjenih pogodb in ključnih informacij celo povezane družbe. V tem primeru predlagatelj zahteva nekaj, kar ne ostaja v poslovni dokumentaciji nasprotnega udeleženca, temveč želi interpretacijo podatkov ali dogodkov ter s tem njihovo subjektivno oceno ter analizo, celo poročila o ključnih podatkih drugega pravnega subjekta in ne nasprotnega udeleženca. Kolikor bi bil namen zakonodajalca, da tako na široko uredi pravico družbenika v d.o.o. do informacij, da jo razteza še na poslovno dokumentacijo povezanih družb, bi to moralo biti določeno v ZGD-1, pa ni.

3. Predlagatelj v odgovoru na pritožbo po pooblaščeni odvetniški družbi navaja, da nasprotni udeleženec ni uspel izkazati občutne škode, kot objektivne predpostavke za omejitev informacij. Ni konkretno pojasnil v čem je občutljivost zahtevanih informacij, saj samo prazne trditve, da predlagatelj aktivno sodeluje z domnevno konkurenčnimi subjekti oziroma njihovimi lastniki z namenom sovražnega prevzema in da je mogoče, da bo zaradi tega prišlo do občutne škode, ne zadostuje za izpolnitev strogih kriterijev za poseg v družbenikovo temeljno pravico do obveščenosti. Sodišče je ugotovitev v zvezi s poslovno strategijo širjenja v Ljubljano vezalo na izpad prometa, na katerega se sklicuje nasprotni udeleženec. V zvezi s tem je pojasnilo, da svojih trditev ni konkretiziral in izkazal. Ni jasno v kakšni zvezi naj bi bila domnevna širitev dejavnosti družbe C. d.o.o. v celjsko regijo z domnevno škodo, ki naj bi jo nasprotnemu udeležencu povzročali odprti sodni postopki, začeti na predlagateljevo pobudo. Zakonita zastopnica nasprotnega udeleženca je na zaslišanju izpovedala, da razpolaga z vsemi podatki, ki jih v postopku zahteva predlagatelj. Sodišče je v bistvenem sledilo navedbam predlagatelja, s katerimi je izpostavil stališče teorije, da družbenikova pravica do informacij in vpogleda vključuje tudi zadeve, ki se nanašajo na bistvene zadeve povezane družbe. Nadalje je pojasnil, da se takrat, ko imajo zadeve povezanih družb pomembnejši dejanski učinek na zadeve družbe matere, takšna zadeva šteje tudi za zadevo družbe matere.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Nasprotni udeleženec neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da ni v zadostni meri presojalo njegovih konkretnih trditev in posledično ni navedlo razumljivih in jasnih razlogov za zaključek, da ni uspel izkazati obstoja občutne škode kot objektivne predpostavke za omejitev informacij po drugem odstavku 512. člena ZGD-1. O občutni škodi je podalo zaključek v 24. točki obrazložitve sklepa, razloge o posameznih očitkih nasprotnega udeleženca predlagatelju pa v 21. do 23. točki obrazložitve sklepa.

6. Nadalje nasprotni udeleženec neutemeljeno očita sodišču prve stopnje: (-) bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ko je zaključilo, da nasprotni udeleženec naj ne bi zmogel trditvenega bremena in (-) če ta res ne bi zmogel trditvenega bremena, potem sodišče ne bi smelo opreti izpodbijanega sklepa na izvedeni dokaz, da zakonita zastopnica ni potrdila navedb nasprotnega udeleženca. Sodišče prve stopnje je za posamezne trditve nasprotnega udeleženca o občutni škodi presodilo, da ne zadoščajo oziroma ostajajo na pavšalni ravni (21. točka obrazložitve sklepa), da niso konkretne (22. točka obrazložitve sklepa), da tudi če bi se izkazale za resnične, niso bistvene oziroma so pravno irelevantne (23. točka obrazložitve sklepa). Zgolj za manjši del istih trditev v zvezi z občutno škodo, konkretno razkritju podatkov in poslovni strategiji širjenja nasprotnega udeleženca v Ljubljano, je dodalo, da jih nasprotni udeleženec ni dokazal (21., 22. točka obrazložitve sklepov). Vendar tudi če bi jih dokazal, to ne bi vplivalo na osnovno presojo trditev. Zato sporna dokazna ocena ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa v tem delu.

7. Ne držita očitka: (-) da je sodišče prve stopnje spregledalo trditve nasprotnega udeleženca, da namen predlagateljeve zahteve ni varstvo družbeniških pravic, pač pa na vse možne načine izvajati pritisk na poslovodstvo in večinsko družbenico, finančno in poslovno izčrpati ter oslabiti oziroma ohromiti nasprotnega udeleženca, kar je v nasprotju z interesi in bistvom družbe, (-) da teh trditev ni argumentirano dokazno presojalo. Trditve je presojalo in zaključilo, da nasprotni udeleženec pri utemeljevanju ne more biti uspešen in da tudi če bi se izkazale za resnične, niso bistvene za uporabo drugega odstavka 512. člena ZGD-1, da so pravno irelevantne ter da ne pomenijo občutne škode, zato nasprotni udeleženec ni izkazal objektivne predpostavke za zavrnitev zahteve (23. in 24. točka obrazložitve sklepa).

8. Enako neutemeljene so pritožbene navedbe: (-) da sodišče ni navedlo jasnih razlogov zaradi katerih ni upoštevalo zatrjevanih dejstev in izvedenih dokazov, da vsebina e-sporočila z dne 3. 3. 2022 in SMS sporočila predlagatelja potrjujeta škodljiv, sovražen in zlonameren interes predlagatelja, da če ne bo ugodeno njegovim zahtevam, da poruši B. d.o.o. in posledično nasprotnega udeleženca in družbo A. d.o.o., (-) da sodišče ni presojalo trditev o nedopustnem vedenju predlagatelja, (-) da se sodišče prve stopnje ni opredelilo oziroma ni navedlo razlogov zakaj ni upoštevalo navedb nasprotnega udeleženca, da se je predlagatelj kljub zaposlitvi in položaju družbenika aktivno povezal in v neposrednih dogovorih z družbo D.. d.o.o. sooblikoval ekipo znotraj konkurenčne družbe C. d.o.o., da to predstavlja kršitev zakonske konkurenčne prepovedi iz 41. člena ZGD-1 in da gre za ravnanje, ki je s stališča družbenikov praviloma razdiralno, (-) da je izpodbijani sklep neobrazložen oziroma pomanjkljiv, zaradi česar ga ni mogoče preizkusiti, (-) da je neobrazložen splošen razlog sodišča, da so pravno irelevantne obsežne trditve nasprotnega udeleženca glede kršitve konkurenčne klavzule predlagatelja, (-) da to predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Tudi glede odnosa predlagatelja do družbe, večinskega družbenika in poslovodstva, kar naj bi bilo izkazano v elektronskih sporočilih, kršitvi konkurenčne klavzule se je sodišče zadosti opredelilo, ko je zaključilo, da tudi če bi se trditve izkazale za resnične, niso bistvene za zavrnitev zahteve (23. točka obrazložitve sklepa).

9. Pritožbeni očitki: (-) da je nejasen zaključek sodišča prve stopnje, da je nerazumljiv in v nasprotju z dejansko trditveno podlago, (-) da je navedba nasprotnega udeleženca o poslovni strategiji širjenja v Ljubljano dokazno podprta in da predlagatelj teh navedb v okviru trditvene podlage ni zanikal, da navedba nasprotnega udeleženca o poslovni strategiji širjenja v Ljubljano med strankama ni sporna, (-) da je pomanjkljiv, nejasen in nerazumljiv ter neobrazložen zaključek sodišča prve stopnje, da trditev nasprotnega udeleženca o širjenju konkurenčne klinike v Celju in škodljivem vplivu na poslovanje nasprotnega udeleženca ni bila dovolj konkretizirana, (-) da predlagatelj navedbam nasprotnega udeleženca o širjenju konkurenčne klinike v Celju ni nasprotoval oziroma prerekal, ne predstavljajo bistvene kršitve določb postopka, temveč zmotne ugotovitve dejanskega stanja.

10. Neutemeljeni so pritožbeni očitki: (-) da je pomanjkljiv in neobrazložen zaključek sodišča prve stopnje, da nasprotni udeleženec ni pojasnil kako in na kakšen način ter v kolikšni meri so mu sodni postopki škodovali, (-) da sklepa v tem delu ni mogoče preizkusiti, (-) da so razlogi o odločilnih dejstvih nejasni in nerazumljivi, kar naj bi predstavljalo bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Glede sprožitve sodnih postopkov je sodišče prve stopnje zaključilo, da samo po sebi ne pomeni škodovanja družbi in da nasprotni udeleženec ni zatrjeval konkretnih okoliščin ter da je zgolj pavšalno navedel, da predlagatelj z vlaganjem tožb zlorablja položaj družbenika (22. točka obrazložitve sklepa).

11. Ne drži očitek, da je sodišče prve stopnje arbitrarno spregledalo oziroma ignoriralo konkretno zatrjevana dejstva nasprotnega udeleženca, da predlagatelj kot družbenik očitno krši načelo lojalnosti, zvestobe in prepovedi zlorabe pravic. Sodišče prve stopnje je te trditve označilo kot pavšalne (22. točka obrazložitve sklepa).

12. Ne drži v zaključku pritožbe podan očitek, da je z vidika narave družbe A. d.o.o. arbitrarna, presplošna in brez zakonske podlage razlaga sodišča, da naj bi bil družbenik zaradi zakonsko široko opredeljene pravice opravičen do vseh podatkov povezane družbe A. d.o.o. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je družba A. d.o.o. povezana družba in da je nasprotni udeleženec v njej imetnik 89,7295 % poslovnega deleža (37. točka obrazložitve sklepa). Zaključilo je, da ne more biti dvoma, da je slednje njeno poslovanje v zvezi z nasprotnim udeležencem.1

13. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da med udeležencema ni sporno, da je predlagatelj izpolnil formalne pogoje za vložitev predloga: da je družbenik in da je po v ZGD-1 urejenem postopku zahteval informacije, kar je nasprotni udeleženec zavrnil (10., 13., 14. točka obrazložitve sklepa). To ni sporno tudi v tem pritožbenem postopku.

14. Nadalje je sodišče prve stopnje kot bistveno zaključilo, da nasprotni udeleženec ni uspel izkazati občutne škode kot objektivne predpostavke za omejitev informacij po drugem odstavku 512. člena ZGD-1 (21., 24. točka obrazložitve sklepa), tudi ne splošnega zavrnitvenega razloga z vidika zlorabe pravic (22. točka obrazložitve sklepa).

15. Drugi odstavek 512. člena ZGD-1 določa, da poslovodja sme zavrniti zahtevo po informacijah ali vpogledu, če je verjetno, da bi jih družbenik uporabil za namen, ki je v nasprotju z interesi družbe, in bi s tem družbi ali z njo povezani družbi prizadel občutno škodo. O odklonitvi zahteve dokončno odločajo družbeniki. V skladu s 513. členom ZGD-1 sme družbenik, ki mu informacije nisi bile dane ali mu ni bil dovoljen vpogled v knjige in spise ali je poslovodja zavrnil njegovo zahtevo v nasprotju z drugim odstavkom prejšnjega člena, od sodišča zahtevati, da s sodno odločbo dovoli, da se informacije dajo ali da se dovoli vpogled.

16. Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da morata biti obe predpostavki izpolnjeni kumulativno. Po zaključku, da nasprotni udeleženec ni izkazal objektivne predpostavke za zavrnitev zahteve (občutne škode), pravilno ni ugotavljalo obstoja subjektivne predpostavke (verjetnost, da bo družbenik informacijo uporabil za namen v nasprotju z interesi družbe; 17., 24. točka obrazložitve sklepa). S tem so neupoštevne pritožbene navedbe nasprotnega udeleženca, ki se nanašajo na domnevno sporna ravnanja nasprotnega udeleženca v nasprotju z interesi in bistvom družbe.

17. Sodišče prve stopnje ni imelo dvoma in je (v pretežnem delu) verjelo nasprotnemu udeležencu, da obstajajo zatrjevana ravnanja predlagatelja, vendar ta niso dosegala standarda občutne škode niti zlorabe položaja družbenika (21. do 24., 32. točka obrazložitve sklepa).

18. Nasprotni udeleženec v osrednjem delu pritožbe ponavlja ravno ta ravnanja predlagatelja: (-) da namen zahteve ni varstvo družbeniških pravic, pač pa na vse možne načine izvajati pritisk na poslovodstvo in večinsko družbenico, finančno in poslovno izčrpati ter oslabiti oziroma ohromiti nasprotnega udeleženca, (-) da predlagatelj ni pokazal resničnega interesa po ureditvi razmer oziroma odnosov med družbeniki, (-) da je sprožal sodne postopke in podajal nerazumne ter neracionalne zahteve, s katerimi je poskušal zadovoljiti lastne premoženjske interese, (-) da se takšno ravnanje od družbenika ne pričakuje in se ga obsoja, (-) da je nasilna komunikacija, usmerjena v direktorja večinske družbenice nasprotnega udeleženca in poslovodstvo nasprotnega udeleženca za družbenika neprimerna in se ne tolerira, (-) da je predlagatelj od marca 2023 dalje zaposlen v neposredno konkurenčnem subjektu, (-) da je bil v kontaktu z direktorjem družbenika tega konkurenčnega subjekta, (-) da bo predlagatelj zahtevane informacije posredoval konkurenčni ekipi, ki bi jih lahko uporabila za aktivna ravnanja v smeri preprečitve poslovanja nasprotnega udeleženca kot njenega konkurenta. Sodišče prve stopnje se je pravilno opredelilo do teh trditev, da ne zadoščajo oziroma ostajajo na pavšalni ravni (21. točka obrazložitve sklepa), da obstaja zgolj hipotetična možnost (22. točka obrazložitve sklepa), da niso bistvene za uporabo pravila po drugem odstavku 512. člena ZGD-1, ki za omejitev določa stroge pogoje in jih je treba skladno z ustaljeno sodno prakso razlagati restriktivno (23. točka obrazložitve sklepa).

19. Drži le pritožbena navedba, da predlagatelj ni zanikal navedb nasprotnega udeleženca o njegovi poslovni strategiji širjenja v Ljubljano in o širjenju konkurenčne klinike (C. d.o.o.) v Celje. Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je navedba nasprotnega udeleženca o poslovni strategiji širjenja v Ljubljano dokazno nepodprta (22. točka obrazložitve sklepa), je bila zato nepravilna. Vendar ta ni vplivala na pravilnost in zakonitost izpodbijanega sklepa, kajti nasprotni udeleženec ni pojasnil kako daleč naj bi bila širitev njegove dejavnosti v Ljubljano in širitev konkurenčne klinike C. d.o.o. v Celje, da bi jo bilo mogoče okvalificirati kot občutno škodo. Širjenje dejavnosti nasprotnega udeleženca v Ljubljano je zatrjeval kot poslovno strategijo, se pravi samo kot za poslovni načrt, idejo. Ni pojasnil kako naj bi morebitno oviranje predlagatelja pri strategiji pomenilo občutno škodo. Zato je bil pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da nasprotni udeleženec ni izkazal objektivne predpostavke za zavrnitev zahteve (24. točka obrazložitve sklepa).

20. Neutemeljene so tudi pritožbene navedbe, ko nasprotni udeleženec pretežno iste dejanske okoliščine na strani predlagatelja opredeljuje kot zlorabo pravic do informacij. To so navedbe: (-) glede kršitve konkurenčne klavzule, (-) konfliktnih ter zlonamernih ravnanjih v e-sporočilih in SMS sporočilih, ki naj bi izkazovali prikrito grožnjo, (-) da je aktivno in namerno poglabljal konflikt med družbeniki in rušil odnos in zaupanje med družbeniki, (-) da je do razdora med družbeniki prišlo zaradi razloga osebne narave predlagatelja, (-) da z vložitvijo sporne zahteve zgolj širi individualni spor, ki ga vodi zoper nasprotnega udeleženca zaradi izpodbijanja sklepov skupščine in zoper A. A. zaradi njene izključitve iz družbe B. d.o.o., (-) da z vlaganjem tožb zlorablja svoj položaj, da je predlagateljeva zahteva v očitnem nasprotju z načelom zvestobe oziroma lojalnosti.

21. Za zlorabo pravice do informacij in vpogleda bo šlo takrat, ko bo družbenik pravico izvrševal v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja ali pa v odsotnosti kakršnegakoli interesa, katerega uresničevanje naj ta pravica omogoča in bo pri tem posegalo v pravico drugega tako, da jo bo delno ali v celoti onemogočil aktivirati in uresničevati.2 Pri zlorabi pravice gre za uveljavljanje individualne informacijske pravice v nasprotju z njeno socialno funkcijo.3

22. Sodišče prve stopnje pravilno ni ugotovilo, da predlagatelju ne gre za odsotnost kakršnegakoli interesa. Predlagatelj je izpolnil zahtevo, da nakaže zakaj potrebuje informacijo ali vpogled v knjige in listine, kar je mogoče izpeljati iz načela lojalnosti (sklep VSM I Cpg 242/2023), saj je pojasnil, da zahtevano dokumentacijo potrebuje za izvrševanje svojih družbeniških pravic in ščitenje družbenih interesov znotraj družbe (32. točka obrazložitve sklepa). Tudi ni uveljavljal pravice v nasprotju z njeno socialno funkcijo.

23. Še glede očitkov: (-) kršitve konkurenčne prepovedi, (-) zaposlitve predlagatelja v družbi C. d.o.o., (-) da bo zahtevane informacije posredoval konkurenčni ekipi, ki bi jih lahko uporabila za aktivna ravnanja v smeri preprečitve poslovanja nasprotnega udeleženca kot neposrednega konkurenta, (-) da je družba D d.o.o. v preteklosti že kupila poslovne deleže v drugih družbah, ki se ukvarjajo s podobno dejavnostjo, (-) da si bo predlagatelj s podatki ustvaril sliko poslovanja nasprotnega udeleženca. Te navedbe nasprotnega udeleženca se nanašajo na njegove trditve, da se je predlagatelj povezal z lastniki družbe C. d.o.o. oziroma poslovodnimi osebami in povezanimi osebami ter jim predal vse informacije o stanju obeh družb in sporih zoper nasprotnega udeleženca, družbo B. d.o.o. in večinsko družbenico, da je pridobil možnost zainteresiranemu kupcu D. d.o.o. pomagati tako, da bi zakonca A. A. pristala na prodajo nasprotnega udeleženca in B. d.o.o. oziroma njunega večinskega deleža, da bi si lahko ob realizaciji opisanega sovražnega prevzema oziroma odkupa predlagatelj v B. d.o.o. z novimi lastniki na novo izgovoril določen položaj (4. točka obrazložitve sklepa).

24. Sodišče prve stopnje je te trditve predlagatelja, da bi lahko določene razkrite podatke uporabili za postavitev slabših pogojev pri nakupu družbe, pravilno označilo kot abstraktne (21. točka obrazložitve sklepa). V d.o.o. ni prisile prodaje poslovnega deleža. Če bi se preostali družbeniki za to odločili, je to njihova stvar.4 Zato tudi povzete trditve nasprotnega udeleženca niso dosegale splošnega zavrnitvenega razloga z vidika zlorabe pravic oziroma kršitve načela lojalnosti (22., 32. točka obrazložitve sklepa).

25. Glede obsega zahteve, konkretno izročitve poročil o izplačilih družbenikom, predlagatelj ne izpodbija ugotovitve sodišča prve stopnje, da je njegova zakonita zastopnica na vprašanje sodišča na naroku potrdila, da obstajajo finančni podatki, listine, iz katerih je razviden finančni tok, da družba lahko to izkaže (38. točka obrazložitve sklepa). Nenazadnje je predsednik skupščine 24. 4. 2023 (0dvetnik iz odvetniške družbe, ki zastopa nasprotnega udeleženca) glede vpogleda v dokumentacijo pojasnil, da je bil s pooblaščencem predlagatelja dogovorjen, da bo prejel odgovor oziroma vse potrebne informacije po izvedbi današnje skupščine, ker še vedno oba ocenjujeta, da bi se zadeva lahko končala po mirni poti (priloga A5, A6). Zato ne drži pritožbena navedba, da poročila in pojasnila ne obstajajo, da nasprotni udeleženec z njimi ne razpolaga.

26. Pritožbena navedba, da v delu poročil o izplačilih družbenikov predlagatelj zahteva od nasprotnega udeleženca njeno interpretacijo podatkov ali dogodkov in s tem subjektivno oceno ter analizo poročila, je neupoštevna pritožbena novota (prvi odstavek 337. člena ZPP v zvezi z 286. členom ZPP in z 42. členom ZNP-1).

27. Materialnopravno zmotna je pritožbena navedba v zaključku: (-) da je brez ustrezne zakonske podlage razlaga, da naj bi bil družbenik nasprotnega udeleženca zaradi zakonsko široko opredeljene pravice upravičen do vseh podatkov povezane družbe in (-) da kolikor bi bil namen zakonodajalca, da tako široko uredi pravico družbenika in informacij še na poslovno dokumentacijo povezanih družb, bi to moralo biti določno opredeljeno v ZGD-1, pa ni.

28. Že predlagatelj se je v predlogu skliceval na literaturo, da takrat, ko imajo zadeve povezanih družb pomembnejši dejanski učinek na zadeve družbe matere, se takšna zadeva šteje tudi za zadevo družbe matere, da je s tem prestopljen prag pomembnosti, ki razširi pravico do informacij tudi na zadeve povezane družbe.5 V prvi pripravljalni vlogi se je skliceval tudi na sodno prakso sklepa VSK Cpg 40/2021 7. točko in VSC (prav: VSL) I Cpg 949/2014 (list. št. 31 spisa). Nasprotni udeleženec se zmotno sklicuje na drugo zadevo sklep VSK Cpg 45/2023, na katero se je sodišče prve stopnje oprlo samo za primerjavo pravice do informacij v d.o.o. z d.d., da se v d.o.o. prepletata personalistična in kapitalska narava, zato je ta pravica družbenika širša od pravice delničarja (37. točka obrazložitve sklepa, 9. opomba).

29. Da je družba A. d.o.o. povezana družba z nasprotnim udeležencem, da je ta imetnik 89,7295 % poslovnega deleža (37. točka obrazložitve sklepa) ni sporno. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da je ta družba in njeno poslovanje v zvezi z nasprotnim udeležencem in utemeljeno predmet predlagateljevega interesa (37. točka obrazložitve sklepa). Pravilno je v celoti ugodilo predlogu predlagatelja.

30. V postopku na prvi stopnji ni bila storjena nobena od tistih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na obstoj katerih pazi sodišče druge stopnje po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP in 42. členom ZNP-1). Sodišče druge stopnje je na podlagi 353. člena ZPP v zvezi z drugo točko 365. člena ZPP in 42. členom ZNP-1 zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

31. Nasprotni udeleženec je dolžan povrniti predlagatelju stroške tega pritožbenega postopka (tretji odstavek 52. člena ZGD-1) za sestavo odgovora na pritožbo 375 točk po prvi alineji 4. točke tar. št. 30 Odvetniške tarife (v nadaljevanju: OT), 2 % izdatkov za stranko po 11. členu OT, 22 % DDV po drugem odstavku 12. člena OT. Skupaj ti znašajo 279,99 EUR. Odločitev o teku zakonskih zamudnih obresti od priznanih stroškov temelji na Načelnem pravnem mnenju Vrhovnega sodišča RS 1/2006. 1 Predlagatelj se je že v predlogu skliceval na konkretna stališča teorije (list. št. 6 spisa) in v prvi pripravljalni vlogi dodatno na citirano sodno prakso (list. št. 31 spisa). 2 P. Podgorelec, Pravica družbenika d.o.o. do informacij in vpogleda, Podjetje in delo št. 5/2004 stran 763 in naslednje. 3 P. Podgorelec, Informacijske pravice družbenikov, GV Založba Ljubljana 2007, stran 69, 70; S. Prelič in drugi, Družba z omejeno odgovornostjo, GV Založba Ljubljana 2009, stran 181. 4 Predlagatelj je na naroku 20. 12. 2023 utemeljeno zatrjeval, da je nakup pravni posel, za katerega je potrebno soglasje volj kupca in prodajalca, da kolikor bi se prodajalec odločil, bi bila to njegova volja in da želi vsak zainteresirani kupec poslovnega deleža najprej opraviti skrbni pregled družbe s pravnega, finančno poslovnega in tehničnega vidika ter v okviru takšnih postopkov bi v tem postopku zahtevane informacije oziroma dokumenti predstavljali osnovni nabor podatkov, ki bi jih zainteresirani kupec želel vpogledati (list. št. 67 spisa). 5 P. Podgorelec, že navedeno delo; list. št. 6 spisa.