Jedro

Toženka bi na predložitev soglasja morala pozvati stečajno upraviteljico kot zakonito zastopnico. Ker toženka tega ni storila, ni imela podlage za zavrženje prošnje po 129. členu ZUP.

Izrek

I. Tožbi se ugodi, sklep Okrožnega sodišča v Kopru, št. Bpp 192/2023 z dne 30. 5. 2023, se odpravi in se zadeva vrne istemu organu v ponovni postopek.

II. Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 347,70 EUR v roku 15 dni od vročitve te sodbe, po poteku roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

1. S sklepom, št. Bpp 192/2023 z dne 30. 5. 2023 (v nadaljevanju: izpodbijani sklep), je toženka zavrgla prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju: BPP), ki jo je vložila 27. 2. 2023. 2. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa toženka uvodoma pojasni, da želi tožnica BPP za pravno svetovanje in zastopanje pred sodiščem I. in II. stopnje v odškodninski zadevi, ki teče pred Okrajnim sodiščem v Kopru, opr. št. P 207/2021. Še pred začetkom osebnega stečaja je namreč tožnica vložila tožbo, s katero zahteva vračilo nepremoženjske in premoženjske škode. BPP pa potrebuje tudi v zvezi z izterjavo terjatve od A. A., ki mu je bil vročen poziv za plačilo neporavnanih obveznosti v višini 20.000,00 EUR.

3. Toženka nadalje pojasni, da je tožnica v postopku osebnega stečaja, ki se pri Okrožnem sodišču v Kopru vodi pod opr. št. St ... Zaradi uvedbe osebnega stečaja je delno omejena njena poslovna sposobnost in s tem tudi njena procesna sposobnost, zato tožnica, skladno s 46. členom Zakona s splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju: ZUP), ne more samostojno in veljavno opravljati procesnih dejanj v postopku dodelitve BPP. V skladu z določbo 1. točke prvega odstavka 386. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (v nadaljevanju: ZFPPIPP) se v primeru postopka osebnega stečaja, z začetkom stečajnega postopka poslovna sposobnost stečajnega dolžnika omeji tako, da ta ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso. Ker lahko z dodelitvijo BPP, glede na določbe Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju: ZBPP), za tožnico nastanejo določene finančne posledice, jo mora v postopku dodelitve BPP zastopati stečajni upravitelj. Toženka je zato tožnico, po odvetniku, ki je za tožnico vložil prošnjo za dodelitev BPP, z dopisom z dne 2. 3. 2023 pozvala, da dostavi soglasje stečajne upraviteljice k vložitvi obravnavane prošnje.

4. Iz predloženega elektronskega sporočila stečajne upraviteljice, naslovljenega na odvetnika tožnice, izhaja, da je na poziv sodišča (najverjetneje stečajnega sodišča) podala izjavo, da bi bilo smiselno pridobiti BPP v zvezi z uveljavljanjem odškodninskega zahtevka in izterjavo terjatve od fizične osebe. Odvetnik je stečajni upraviteljici odgovoril, da bo za tožnico vložil ustrezno prošnjo za dodelitev BPP. Toženka nadalje ugotavlja, da je odvetnik v spis vložil kopijo splošnega pooblastila za zastopanje, ki ga je za tožnico podala stečajna upraviteljica. Iz pooblastila tako ne izhaja, za katera pravna opravila oziroma za katere postopke točno je bilo odvetniku pooblastilo dano. Toženka zato zaključuje, da navedbe v elektronskem sporočilu z dne 17. 2. 2023, v povezavi s pooblastilom z dne 20. 2. 2023, ni mogoče šteti kot soglasje k vložitvi prošnje za dodelitev BPP, saj ne vsebujeta izrecnega soglasja k vložitvi zadevne prošnje za dodelitev BPP.

5. Toženka je prošnjo posledično zavrgla kot nedovoljeno, na podlagi 129. člena ZUP v zvezi z drugim odstavkom 34. člena ZBPP, saj jo je vložila omejeno poslovno sposobna oseba, stečajna upraviteljica pa vložene prošnje ni odobrila oziroma ni podala soglasja k vlogi za pridobitev BPP.

6. Tožnica se z izpodbijanim sklepom ne strinja, zato vlaga tožbo v upravnem sporu. Kot navaja, jo vlaga zaradi nepravilne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitev določb postopka ter zmotne uporabe materialnega prava. Sodišču predlaga, da tožbi ugodi, izpodbijano odločbo (pravilno: izpodbijani sklep) odpravi in samo odloči o stvari tako, da tožnici dodeli zaprošeno BPP, in ji kot izbranega odvetnika določi B. B. Zahteva tudi, da ji toženka povrne stroške tega upravnega spora, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

7. V tožbi navaja, da je stečajna upraviteljica soglasje za vložitev obravnavane prošnje za dodelitev BPP podala. V nadaljevanju se tožnica sklicuje na posamezne zakonske določbe, ki jih mora toženka upoštevati pri ugotavljanju dohodkovnega in premoženjskega stanja prosilcev za BPP. Če ji zaprošena BPP ne bo odobrena, bo njena socialna stiska še povečana, kar je v nasprotju z ZBPP. Meni tudi, da je diskriminirana v primerjavi s tistimi prosilci, ki jim je bila BPP dodeljena. Nadalje tožnica izpodbijani odločitvi očita še, da ni ustrezno obrazložena. Iz njene obrazložitve namreč ni razvidno zakaj konkretno je toženka njeno prošnjo zavrnila (pravilno: zavrgla), čeprav izpolnjuje tako vsebinski kot tudi materialni pogoj za dodelitev BPP. Sodišču tožnica predlaga, da opravi glavno obravnavo, na kateri naj zasliši tožnico. Tožbi je priložila izpodbijani sklep ter kopijo elektronske pošte, izmenjane med odvetnikom tožnice in stečajno upraviteljico C. C. 8. Tožba s prilogama je bila vročena toženki, ki nanjo ni odgovorila, je pa sodišču poslala spis, ki se nanaša na zadevo.

9. Sodišče uvodoma navaja, da je obravnavano tožbo vložila tožnica sama oziroma po odvetniku, ki ga je pooblastila tožnica.

10. Med strankama ni sporno, da je tožnica v postopku osebnega stečaja (postopek se vodi pri Okrožnem sodišču v Kopru pod opr. št. St ...). Poslovna sposobnost stečajnega dolžnika pa se v primeru postopka osebnega stečaja z začetkom stečajnega postopka omeji tako, da ta ne more sklepati pogodb in opravljati drugih pravnih poslov ali dejanj, katerih predmet je razpolaganje z njegovim premoženjem, ki spada v stečajno maso (1. točka prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP). Pri razpolaganju s tem premoženjem postane stečajni upravitelj zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika (smiselno drugi odstavek 245. člena ZFPPIPP), s preostalim premoženjem, ki je izvzeto iz stečajne mase, kot tudi z vsemi drugimi pravicami, pa stečajni dolžnik lahko samostojno razpolaga. V primerih, ko je osebni stečajni dolžnik stranka postopka, ki se začne po začetku stečajnega postopka, je zato vedno treba ugotavljati, ali premoženje, ki je predmet spora, spada v stečajno maso ali ne. Samo glede premoženja, ki spada v stečajno maso, je namreč upravitelj zakoniti zastopnik stečajnega dolžnika, v drugih primerih pa ne.

11. Kot premoženje, ki je merodajno za presojo procesne sposobnosti tožnice v smislu 1. točke prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP, je sodišče, skladno s stališčem, ki ga je Vrhovno sodišče RS zavzelo v sklepu, št. I Up 240/2021 z dne 2. 3. 2022, upoštevalo premoženje, ki je predmet vsebine zadevne prošnje za dodelitev BPP. Tožnica je prošnjo vložila v zvezi z dvema postopkoma, in sicer v zvezi s postopkom, ki že teče pred Okrajnim sodiščem v Kopru pod opr. št. P 207/2021, v katerem tožnica zahteva plačilo odškodnine v višini 3.700,00 EUR, ter v zvezi s postopkom izterjave terjatve v višini 20.000,00 EUR od dolžnika A. A. Med strankama ni sporno, da navedeno (potencialno) premoženje (vsaj deloma) spada v stečajno maso tožnice, iz česar izhaja, da tožnica v predmetni zadevi, glede na določbo 1. točke prvega odstavka 386. člena ZFPPIPP, nima poslovne in s tem procesne sposobnosti za vložitev predmetne prošnje za dodelitev BPP kot tudi ne za vložitev obravnavane tožbe.

12. Ker je tožnica obravnavano tožbo vložila sama oziroma po odvetniku, ki ga je sama pooblastila, v predmetni zadevi pa je, kot rečeno, njen zakoniti zastopnik stečajni upravitelj, je sodišče prvenstveno, na podlagi določb prvega odstavka 81. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju: ZUS-1), z dopisom z dne 4. 10. 2023 pozvalo stečajnega upravitelja tožnice, da se izreče, ali se z vloženo tožbo strinja oziroma ali jo odobrava. Ker je stečajni upravitelj tožnice z dopisom z dne 17. 10. 2023 sodišču sporočil, da se s predmetno tožbo strinja in jo odobrava, je sodišče v nadaljevanju postopka tožbo obravnavalo po vsebini.

13. Tožba je utemeljena.

14. Glede na povedano je toženka v postopku izdaje izpodbijanega sklepa pravilno ugotovila, da tožnica ni imela procesne sposobnosti za vložitev obravnavane prošnje za dodelitev BPP. Navedenega tožnica s tožbo niti ne izpodbija, pač pa je zanjo sporna ugotovitev toženke, da (tedanja) stečajna upraviteljica prošnje ni odobrila.

15. Stranko, ki nima procesne sposobnosti, v upravnem postopku zastopa njen zakoniti zastopnik (prvi odstavek 47. člena ZUP), ki je v konkretnem primeru stečajni upravitelj (smiselno drugi odstavek 245. člena ZFPPIPP). Ker tožnica ni mogla samostojno in veljavno vložiti zadevne prošnje za dodelitev BPP (drugi odstavek 46. člena ZUP), bi morala toženka pozvati stečajnega upravitelja, da se izjavi, ali soglaša s prošnjo, ki jo je vložila sama tožnica. Iz listin upravnega spisa izhaja, da je toženka z dopisom z dne 2. 3. 2023, na katerega se sklicuje tudi v izpodbijanem sklepu, na predložitev soglasja stečajne upraviteljice k vložitvi prošnje za dodelitev BPP pozvala tožnico (po odvetniku), namesto da bi na predložitev soglasja pozvala stečajno upraviteljico kot zakonito zastopnico. Po presoji sodišča zato toženka ni imela podlage za zavrženje prošnje po 129. členu ZUP, saj zakonitega zastopnika tožnice ni pozvala k odobritvi zahteve za uvedbo postopka.1

16. Glede na navedeno je podana bistvena kršitev določb postopka, posledično pa je bilo procesno dejansko stanje nepopolno ugotovljeno, zato je sodišče tožbi ugodilo, izpodbijani sklep na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena ZUS-1 odpravilo, ter zadevo na podlagi tretjega odstavka 64. člena ZUS-1 vrnilo toženki v ponovni postopek. V njem bo morala upoštevati stališča iz te sodbe (četrti odstavek 64. člena ZUS-1) in primarno stečajnega upravitelja tožnice pozvati k odobritvi prošnje za dodelitev BPP ter glede na njegov odziv nato sprejeti ustrezno procesno oziroma vsebinsko odločitev.

17. Sodišče v zadevi ni odločalo v sporu polne jurisdikcije. Takšno odločanje po določbah prvega odstavka 65. člena ZUS-1 namreč pomeni zgolj možnost sodišča, ki jo kot izjemo od splošnega koncepta upravnega spora kot spora o zakonitosti dokončnih upravnih aktov uporabi le takrat, ko stranki sicer ne bi bilo mogoče zagotoviti varstva njenih pravic, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre.

18. Odločitev je sodišče sprejelo ne da bi opravilo glavno obravnavo in na njej izvedlo predlagani dokaz z zaslišanjem tožnice, saj je bilo že na podlagi tožbe, izpodbijanega sklepa in upravnega spisa očitno, da je treba tožbi ugoditi ter izpodbijani sklep odpraviti, v upravnem sporu pa ni sodeloval stranski udeleženec, ki bi imel nasprotni interes (1. alineja drugega odstavka 59. člena ZUS-1).

19. Ker je sodišče tožbi ugodilo in izpodbijani sklep odpravilo, je tožnica po določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 upravičena do povračila stroškov postopka. Te stroške je sodišče skladno z določbo 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu odmerilo v pavšalnem znesku 347,70 EUR (285,00 EUR in 22 % DDV), glede na to, da je bila zadeva rešena brez glavne obravnave, tožnica pa je tožbo, ki jo je stečajni upravitelj odobril, vložila po odvetniku. Rok za povrnitev stroškov je sodišče določilo na podlagi 313. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 20. Tožnica je ob vložitvi tožbe podala tudi predlog za oprostitev plačila sodne takse zanjo. O tem predlogu sodišče ni posebej odločalo, saj je tožnica plačila sodne takse za tožbo oproščena že na podlagi samega zakona, to je določbe šestega odstavka 10. člena Zakona o sodnih taksah (ZST-1), po kateri se v postopkih odločanja o dodelitvi BPP sodna taksa ne plača. 1 Primerjaj npr. s sodbo Upravnega sodišča RS, št. I U 1453/2013 z dne 9. 10. 2013. Glej tudi Komentar Zakona o splošnem upravnem postopku, Uradni list RS, 2020, 1. knjiga, str. 350.