Jedro

Ne glede na dejstvo, da gre v primerih javnih razpisov za poseben postopek in za posebno ocenjevanje, je mogoča presoja, da gre za strokovno ocenjevanje komisije (ta je morala voditi zapisnik, ki je spisovno izkazan) in da je kljub specifičnosti tega postopka, izpodbijana odločba obrazložena v tolikšnem obsegu, da jo je mogoče preizkusiti.

Tožbeni ugovori, ki se nanašajo na očitno diskriminacijo starejših veterinarjev z več delovnimi izkušnjami, nimajo pravne podlage in so neutemeljeni, glede na to, da VIII/6 točke javnega razpisa izrecno določa, da se pri vrednotenju tega merila upošteva skupno povprečje vseh zaposlenih veterinarjev, kar je, kot navaja sicer tožena stranka v odgovoru na tožbo, v skladu z naravo dela, to je fizičnim delom, ki ga lažje opravljajo mlajši veterinarji, v hkratni povezavi z delovnimi izkušnjami in strokovnostjo starejših veterinarjev.

Izrek

Tožba se zavrne.

Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo, št. 014-20/2010/132 z dne 24. 9. 2010 je Veterinarska uprava Republike Slovenije (dalje VURS) pod točko 1 odločila, da se zahtevi veterinarske organizacije A. d.o.o. v delu, ki se nanaša na uveljavljanje pravice do izbire koncesionarja za območje občine Radeče ugodi tako, da se ji za navedeno območje dodeli koncesija za izvajanje dejavnosti javne veterinarske službe glede predpisanega spremljanja stanja bolezni in cepljenja živali v območju RS v tekočem letu (letna odredba), ki se opravlja v okviru mreže javne veterinarske službe in se financira iz proračuna VURS, razen za izvajanje posebnih koncesij; ukrepov, ki jih odredi uradni veterinar veterinarske organizacije ob zagotavljanju najmanjšega obsega zdravstvenega varstva živali; nepretrgane veterinarske dejavnosti za terensko diagnostiko kužnih bolezni, za katere je treba takoj ugotoviti kužno bolezen in če je ta vzrok pogina. Pod točko 2 je zahtevo veterinarske organizacije B. d.o.o. za območje občine Radeče zavrnila. Pod točko 3 je odločeno, da se koncesijska pogodba z izbranim koncesionarjem sklene po pravnomočnosti te odločbe, vendar ne pred 1. 1. 2011 in se sklepa za obdobje do 30. 9. 2020. Pod točko 4 izreka poimensko navaja, kateri veterinarji bodo izvajali koncesionirano dejavnost. V obrazložitvi odločbe navaja, da je bil javni razpis za podelitev koncesije objavljen v Uradnem listu RS, št. 27 z dne 2. 4. 2010 in na spletnih straneh VURS v skladu z Zakonom o veterinarstvu (v nadaljevanju ZVet-1) in Uredbe o mreži javne veterinarske službe in izvajalcev nalog odobrenih veterinarjev (v nadaljevanju Uredba). V javnem razpisu so bili opredeljeni kriteriji za izbiro koncesionarja in določeno, da se za posamezno območje občin izbere tista veterinarska organizacija, ki izpolnjuje vse pogoje in zbere največje število točk po prednostnih merilih javnega razpisa. V nadaljevanju navaja, kaj mora imeti veterinarska organizacija izpolnjeno kot pogoj za sodelovanje in katera so tista prednostna merila iz javnega razpisa, ki se upoštevajo v primeru, ko kandidira za posamezno območje občine večje število veterinarskih organizacij.

Za območje občine Radeče sta kandidirali dve veterinarski organizaciji in sicer B. d.o.o. in A. d.o.o. Po določbah 3. člena Uredbe se koncesija podeljuje veterinarskim organizacijam za območje celih upravnih enot oziroma posamezne občine, ki je zaokrožena celota, zato je VURS v postopku podeljevanja koncesij veterinarskim organizacijam o zahtevkih prijaviteljev odločal za posamezno območje občin ali upravnih enot. V tistem delu, kjer sta veterinarski organizaciji kandidirali za isto območje občin je bila odločitev sprejeta glede na skupno število točk, kot so bile ovrednotene po prednostnih merilih iz javnega razpisa. V nadaljevanju navaja, katere predpisane pogoje izpolnjujeta obe prijavljeni veterinarski ambulanti. V končnem seštevku je A. d.o.o. zbrala 29 točk, B. d.o.o. pa 23,5 točk. Tožena stranka podrobno navaja posamezna točkovanja, sodišče pa v sodbo povzema samo tiste dele točkovanja, ki so med prijavljenima veterinarskima organizacijama različno točkovana oziroma sporna, četudi so enako točkovana. Obe veterinarski postaji, sta dobili 12 točk za pokritje območja, ki ga uveljavljata in izpolnjujeta pogoje v skladu s VII. Poglavjem javnega razpisa, A. d.o.o. za območje ene upravne enote in ene občine, B. d.o.o. za uveljavljanje ene upravne enote. Nadalje je A. d.o.o. dobila 3 točke za obvladovanje kriznih situacij v skladu s 4. točko VIII. Poglavja javnega razpisa za razliko od tožeče stranke, ki je pridobila samo 1 točko, glede na to, da nima pridobljene koncesije VURS za izvajanje dejavnosti DDD, kar prinese 2 točki. A. d.o.o. je dobila 2,5 točke za kadrovske zmogljivosti v skladu s 5. točko VIII. Poglavja javnega razpisa. Glede izpolnitve tega pogoja je tožeča stranka dobila 3 točke, zato ni dodatnih točk za veterinarje nad izpolnjevanjem minimalnega kadrovskega pogoja. A. d.o.o. je dobila 2,5 točke za 5% ponujenega popusta na veljavno ceno režijske ure v skladu s 7. točko VIII. Poglavja javnega razpisa, medtem ko je tožeča stranka dobila samo 0,5 točke za 1% ponujenega popusta. Tožeča stranka je dobila še -2 točki za enkratni odvzem koncesije. Glede tega tožena stranka razlaga, da je VURS z odločbo, št. 014-117/2008/2 z dne 26. 9. 2008 B. d.o.o. odvzel koncesijo za izvajanje koncesionirane dejavnosti po koncesijski pogodbi, št. 2312-02-000002-18, zato sta minus 2 točki v skladu z 8. točko VIII. Poglavja javnega razpisa.

Tožeča stranka vlaga tožbo, s katero izpodbija točko 2 izreka izpodbijane odločbe, ki se nanaša na zavrnitev njene zahteve za dodelitev koncesije za območje občine Radeče. Uveljavlja vse tri tožbene razloge po določbah 27. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). Zmotna uporaba materialnega prava je v tem, da je v poglavju VI. javnega razpisa razvidno sledeče: „prijava se bo ovrednotila tako, da ima prednost veterinarska organizacija, ki lahko zagotovi izvajanje veterinarske dejavnosti na območju cele upravne enote oziroma večjega števila občin, ki predstavljajo zaokroženo celoto, ob upoštevanju prednostnih meril VII. poglavja tega razpisa. Ta merila pa jasno določajo, da je mogoče pridobiti 12 točk za območje cele upravne enote, kar pomeni, da A. d.o.o. ni upravičena do dodelitve 12 točk za prijavo na območju občine Radeče, ki sodi v UE Laško, ker sploh ni podala prijave za območje UE Laško kot celoto, ampak le za njen del, to je le eno občino. Pogoji niso izpolnjeni glede celotnega območja UE Laško, saj se A. d.o.o. za navedeno območje sploh ni prijavila, temveč le za območje občine Radeče. Po četrtem odstavku 3. člena Uredbe ne more v tem delu pridobiti nobene točke. Tožeči stranki je bila na podlagi odločbe z istim datumom, št. 014-20/2010/133 sicer podeljena koncesija za območje občine Laško. Koncesija za to območje je bila z izpodbijano odločbo podeljena A. d.o.o., pri točkovanju po prednostnih merilih za območje občine Radeče je A. d.o.o. v primerjavi s tožečo stranko zbrala 5,5 točke več. Tožeča stranka je izgubila 2 točki iz razloga, ker toženi stranki ni ponudila takšnega popusta kot konkurenčna veterinarska organizacija, kar ni dopustno, da tožena stranka med gospodarskimi subjekti, katerim sama predpisuje cene, ustvarja neko izkrivljeno konkurenco, kar gre na račun kvalitete opravljenih storitev. Če bi se tožeča stranka odločila za ponudbo večjega popusta, bi bil dejansko ogrožen njen ekonomski obstoj in s tem tudi mreža javne veterinarske službe. Prišlo je do delitve Upravne enote Laško med dva koncesionarja, medtem ko iz Uredbe in nekaterih določil javnega razpisa izhaja tendenca po takšni delitvi koncesijskih območij, na podlagi katere bodo veterinarske organizacije dejavnost opravljale na območju, ki predstavlja zaokroženo celoto. Na podlagi sklopa VII. javnega razpisa predstavljata zaokroženo celoto dve ali več občin, ki mejita ena na drugo. A. d.o.o. ne izpolnjuje pogojev iz poglavja VI. in VII. javnega razpisa glede prednostnih meril, saj se ni prijavila za izvrševanje koncesije na območju celotne UE Laško, ampak le za eno območje v območju UE Laško, to je za Občino Radeče. Morala bi dobiti le 18 točk za to področje.

Procesna kršitev je v tem, da sam izračun točk ni pojasnjen, ampak se le zapiše brez obrazložitve, koliko točk je kdo prejel. Javni razpis se mora razveljaviti, ker gre za kršitev temeljnih ustavnih načel in v nadaljevanju še navaja ugotovitve Zagovornice načela enakosti iz Urada za enake možnosti Vlade RS, v zvezi s Pobudo za presojo kriterijev javnega razpisa za dodelitev koncesije v okviru mreže javne veterinarske službe za zagotavljanje najmanjšega obsega zdravstvenega varstva živali na območju Republike Slovenije, ki se financira iz proračunskih sredstev. Nadalje izpodbija točkovanje glede delovnih izkušenj veterinarjev, ki se skladno s točko 6 VII. sklopa razpisa točkujejo tako, da očitno diskriminirajo starejše veterinarje z več delovnimi izkušnjami, za kar pa ne obstoji nobena pravna podlaga. To je v nasprotju z Zakonom o delovnih razmerjih, ki starejšim delavcem nudi posebno varstvo. V zvezi s tem se sklicuje na Direktivo 2007/78/ES, kar tudi ugotavlja zagovornica načela enakosti v svojem mnenju, št. 0921-15/2010-9 z dne 25. 5. 2010. Izpodbija tudi pravno podlago za objavo javnega razpisa, kar predstavlja ZVet-1, Zakon o veterinarskih merilih skladnosti ter Uredba. 68. člen ZVet-1 v sedmem odstavku določa, da tožena stranka o izbiri koncesionarja odloči z odločbo v upravnem postopku. Ta predpisna določila v tem postopku niso bila upoštevana. Objavljeni razpis ni v skladu s citiranimi zakoni in na njihovi podlagi sprejetimi podzakonskimi predpisi, zato je nezakonit in v nadaljevanju podrobno navaja, zakaj je razpis neskladen in v katerih elementih. Izpostavlja še diskriminatorne in nedopustne razpisne pogoje, ki se nanašajo na zagotavljanje popustov, na kadrovska merila v primeru uporabe prednostnih meril, na obseg in število KMG-MID, glede na veljavno zakonodajo in na določbe razpisa. Meni, da tožena stranka nima pravne podlage, da bi z razpisnimi pogoji odstopala od pogojev, ki jih za dodelitev koncesije določa Uredba. Pripominja, da KMG-MID lahko pomeni kmetijsko gospodarstvo z samo eno živaljo ali z do 3.000 živalmi, kar pomeni, da v primeru izbruha množične kužne bolezni veterinarske organizacije z majhnim številom zaposlenih veterinarjev svojih nalog ne bodo zmogle opraviti. Navaja še razloge, ki jih je ugotovila zagovornica načela enakosti pri Uradu za enake možnosti Vlade RS in navaja odgovor zagovornice na dva sporna kriterija, na katera je dala svoje mnenje in sicer točka VII/5a – vrednotenje kadrovskih zmogljivosti veterinarja nad minimalnim številom za izvajanje koncesij in VII/16 – vrednotenje delovnih izkušenj zaposlenih veterinarjev. V nadaljevanju, ki ga sodišče ne povzema v sodbo, pa še navaja zagovorničine zahteve glede oblikovanja spornih kriterijev skladno s 15. členom ZUNEO, ki se nanašajo na delovne izkušnje.

Tožeča stranka predlaga, da se izpodbijana odločba kot nezakonita odpravi in da se ji prizna povračilo priglašenih stroškov. Podredno predlaga, da se izpodbijana odločba kot nezakonita spremeni tako, da se njeni zahtevi v delu, ki se nanaša na uveljavljanje pravice do izbire koncesionarja za območje občine Radeče ugodi in da se zahteva veterinarske organizacije A. d.o.o. za območje občine Radeče zavrne, da se koncesijska pogodba z izbranim koncesionarjem sklene po pravnomočnosti odločbe vendar ne pred 1.1. 2011 in se sklepa za obdobje do 30. 9. 2020 ter poimensko določi, kateri veterinarji bodo opravljali koncesijsko dejavnost. Podredno, še kot tretji predlog predlaga, da se javni razpis za dodelitev koncesije razveljavi.

Tožena stranka v obširnem odgovoru na tožbo navaja, da tožeča stranka neutemeljeno izpodbija določbe javnega razpisa, kar pa naknadno ne more (sklep Vrhovnega sodišča I Up 448/2003). Navedba, da nasprotna stranka na javnem razpisu ni upravičena do 12 točk, je nepravilna. Točke se dodeljuje prijaviteljem in ne območjem. Iz prijave na obrazcu 6 izhaja, da je A. d.o.o. uveljavljala Upravno enoto Sevnica ter občino Radeče in del občine Škocjan. Občina Sevnica je hkrati tudi upravna enota, zato se ji dodeli 12 točk, ker je kandidirala in izpolnjevala pogoje za celo Upravno enoto Sevnico. Dodatnih točk za občino Radeče ji ni bilo dodeljenih, ker je v javnem razpisu v VII. poglavju določeno, da se točke posameznih alinej ne seštevajo. Tožeča stranka je prav tako uveljavljala območje Upravne enote Laško, ki jo sestavljata občina Laško in občina Radeče. Tudi njej je bilo dodeljenih 12 točk, ker izpolnjuje predpisane kadrovske pogoje na celotnem območju upravne enote, kjer je kandidirala. Tako tožeča stranka kot tudi nasprotna stranka sta uveljavljali območje zaokrožene celote. V skladu s VII. poglavjem javnega razpisa (zadnji odstavek) je zaokrožena celota območje dveh ali več občin, ki mejijo ena na drugo. Občina Radeče meji na občini Laško in Sevnica, zato je tako za tožečo stranko (uveljavlja Laško in Radeče) kot za nasprotno stranko (uveljavlja Sevnico, Radeče in Škocjan) območje, kjer sta kandidirali, in zanj izpolnjevali pogoje, predstavljalo območje zaokrožene celote. Navaja Uredbo, ki določa v petem odstavku 3. člena, da če kandidira na javnem razpisu več veterinarskih organizacij za isto območje, se pri izbiri upoštevajo prednostna merila, in sicer bližina in dostopnost veterinarske organizacije, odzivni čas ob pojavu bolezni živali, način zagotavljanja nepretrgane veterinarske dejavnosti za terensko diagnostiko in preiskav, s katerimi se potrdi bolezen ali ovrže sum, način izvajanja drugih dejavnosti za obvladovanje kriznih situacij v veterinarstvu, kadrovske zmogljivosti, delovne izkušnje zaposlenih, osnova za izračun cen za opravljanje veterinarskih dejavnosti iz javnega razpisa ter izvajanje koncesije v skladu s predpisi v zadnjih petih letih. Ovrednotenje prednostnih meril določi VURS v javnem razpisu. Prijavitelj, ki je uveljavljal večje območje, je moral izpolnjevati kadrovske pogoje. Če je komisija za ocenjevanje vlog ugotovila, da prijavitelj uveljavlja večje število občin, kot ima zagotovljenih kadrovskih zmogljivosti (pogoj v skladu s 3. členom Uredbe je najmanj en veterinar zaposlen s polnim delovnim časom na vsakih začetih 300 KMG-MID na območju, ki ga uveljavlja), je v skladu z razpisnimi pogoji, prijavitelju črtala območja občin, za katera ni izpolnjeval pogojev. V razpisni dokumentaciji na obrazcu 6 (Prijava območja) je bilo izrecno navedeno opozorilo, da v primeru, če prijavitelj ne bo izpolnjeval kadrovskega pogoja (pogoj je 1 veterinar s polnim delovnim časom na vsakih začetih 300 kmetijskih – KMG-MID) za vsa zgoraj vpisana območja občin za katera se prijavlja, bo VURS upošteval le tista območja občin, za katera bo prijavitelj izpolnjeval kadrovski pogoj. Točke so se dodelile le v primeru, da je prijavil območje, za katerega je tudi izpolnjeval pogoj.

Očitek, da je diskriminatorno določenih manj točk za starejše veterinarje, je neutemeljen. Pri izračunu delovne dobe se ne ocenjuje delovne dobe posameznih veterinarjev, temveč kadrovsko zasedbo veterinarske organizacije kot celote, ker se upošteva povprečje delovne dobe vseh zaposlenih. V razpisu je določeno merilo za strukturo vseh zaposlenih veterinarjev, kjer je točkovanje vezano na, za koncendenta najugodnejšo starostno kombinacijo starejših in mlajših veterinarjev v veterinarskih organizaciji kot celoti. Koncesija se podeljuje za obdobje 10 letih, zato je treba upoštevati celotno obdobje koncesijskega razmerja. Ugodnejša kadrovska zasedba je kombinacija starejših veterinarjev z izkušnjami in mlajšimi veterinarji (fizično delo v hlevu z rejnimi živalmi pri izvajanju odredb in ukrepov ob pojavu bolezni živali). V skladu z drugim odstavkom 2.a člena Zakona o uresničevanju načela enakega obravnavanja so zaradi narave poklicne dejavnosti dopustne meritve, ki ne pomenijo diskriminatornosti. V nadaljevanju podrobno navaja naravo veterinarskega dela, nujne ukrepe in zakonske določbe ZVet-1, ki takšno ukrepanje v izrednih razmerah narekujejo. Zaposlitev mladih in starejših veterinarjev je za koncendenta najugodnejše, pri čemer se do posameznih veterinarjev koncendent ni opredeljeval, temveč do zahtevka vseh skupaj, kar prikazuje povprečno delovno dobo veterinarske organizacije. Tožeča stranka je tako pridobila maksimalno število 3. točk, zato v tem delu ni upravičena do izpodbijanja teh kriterijev.

Neutemeljeno je izpodbijanje razpisa v delu, ki se nanaša na popust. Izvajanje del iz razpisa predstavlja dodatno delo gospodarskega subjekta, kjer se prijavitelj svobodno odloča ali se bo prijavil ali ne. Nihče ga k temu ne sili, in ker je v interesu države, da zagotavlja smotrno porabo proračunskih sredstev je normalno, da je popust le eden od elementov prednostnih kriterijev. Očitek k določitvi režijske ure, da jo določa koncendent enostransko, je neutemeljen. V skladu s 5. točko tretjega odstavka 58. člena ZVet-1 določa Veterinarska zbornica kot interesno združenje veterinarjev osnove in merila za oblikovanje cen, ki se nanašajo na izvajanje javne veterinarske službe in skupaj s Svetom uporabnikov. V nadaljevanju navaja določanje režijske ure. V javnem razpisu je bila cena režijske ure prijaviteljem predstavljena (7. točka VIII. Poglavja javnega razpisa). Če bi koncesionar naknadno ugotovil, da se mu poslovanje s koncendentom ne izplača, lahko koncesijsko pogodbo razdre, kar je v skladu z drugo alineo 6. člena Pravilnika o prenehanju koncesije za opravljanje javne veterinarske službe.

Neutemeljeno se izpodbija število KMG-MID. To je bilo določeno po enakem kriteriju glede na podatke, ki jih je razpisu predložila služba MKGP za identifikacijo in registracijo živali. V javnem razpisu v poglavju IX. je izrecno naveden Seznam upravnih enot in občin s številom registriranih kmetijskih gospodarstev, ki so redile rejne živali, razen rib in čebel v letu 2009, ki so objavljeni na spletnih straneh VURS. Kot kriterij za določitev števila KMG-MID, so bila v Javnem razpisu upoštevana tista kmetijska gospodarstva, pri katerih je bil v preteklem letu 2009 zabeležen najmanj en dogodek (kolona D iz podatkov SIR). Upoštevani so bili torej aktivni KMG-MID, kar je bilo za vse prijavitelje enako in tudi najboljši odraz dejanskega stanja.

Tožeča stranka je sama soprispevala k manjšemu številu točk, ker ji je bila v zadnjih 5. letih odvzeta koncesija zaradi nepravilnosti pri opravljanju del. Dobila bi lahko več točk, če bi imela vzpostavljeno koncesijo za izvajanje deratizacije, dezinsekcije in dezinfekcije (DDD), kar nasprotna stranka ima in je pomembna za primere pojava bolezni živali v povezavi z zatiranjem in preprečevanjem širjenja bolezni. Razlika v točkah je precejšnja, naknadno spreminjanje razpisnih pogojev in ponovno odločanje z namenom, da se tožeči stranki omogoči število točk, pa ni dopustno. Predlaga, da se tožba kot neutemeljena zavrne.

K točki I. izreka: Tožba ni utemeljena.

V obravnavani zadevi je predmet spora uvodoma navedena izpodbijana odločba, s katero je tožena stranka med drugim pod točko 1 izreka ugodila zahtevi A. d.o.o. in ji za območje občine Radeče dodelila koncesijo za izvajanje določenih področij veterinarske dejavnosti in pod točko 2 izreka zavrnila zahtevo tožeče stranke za dodelitev koncesije za to območje. ZVet-1 med drugim v 66. členu določa, da VURS podeli koncesije za opravljanje javne veterinarske službe nosilcem na podlagi javnih razpisov, ki se objavijo v Uradnem listu RS (prvi odstavek). Drugi odstavek tega člena določa, kaj vse morajo zlasti vsebovati javni razpisi. Pri tem med drugim določa opredelitev predmeta koncesije (prva alinea), navedbo o začetku in trajanju koncesije (druga alinea), pogoje, ki jih mora izpolnjevati koncesionar (tretja alinea), obvezne sestavine prijave (četrta alinea), merila za izbiro (peta alinea), navedbo roka za izdajo odločbe o izbiri (šesta alinea), druge morebitne strokovne in tehnične pogoje (sedma alinea), kontaktno osebo za izdajanje informacij v zvezi z vsebino javnega razpisa (osma alinea), datum, kraj in čas odpiranja vlog (deveta alinea) in način obveščanja kandidatov o izbiri koncesionarjev (deseta alinea). Po določbi tretjega odstavka 66. člena ZVet-1 postopek odpiranja in ocenjevanja vlog izvaja komisija, ki jo imenuje generalni direktor VURS. Pri odpiranju vlog so lahko prisotni pooblaščeni predstavniki prijaviteljev. Po določbi desetega odstavka 66. člena ZVet-1, zoper odločbe iz tega člena ni pritožbe, možen je upravni spor. Nadalje na podlagi ZVet-1 sprejeta Uredba v petem odstavku 3. člena določa, da če kandidira na javnem razpisu več veterinarskih organizacij za isto območje, se pri izbiri upoštevajo prednostna merila, ki so v nadaljevanju taksativno našteta, hkrati je še določeno, da ovrednotenje prednostnih meril določi VURS v javnem razpisu. V skladu s tretjim odstavkom 3. člena Uredbe mora imeti veterinarska organizacija zaposlenega najmanj enega veterinarja s polnim delovnim časom na vsakih začetih 300 registriranih kmetijskih gospodarstev (KMG-MID) na območju, ki ga uveljavlja.

V obravnavanem primeru sodišče po vpogledu izpodbijane odločbe in listin predloženega upravnega spisa ugotavlja, da je bil postopek odločanja o podelitvi sporne koncesije v skladu z navedenimi določili ZVet-1 in Uredbe, zato je izpodbijana odločba pravilna in na zakonu utemeljena. Tožena stranka je za svojo odločitev navedla pravilne in utemeljene razloge, ki jih sodišče, ker jim v celoti sledi, vsled ponavljanja ponovno ne navaja (drugi odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, dalje ZUS-1). Glede posameznih tožbenih ugovorov pa še dodaja: Neutemeljene so tožbene navedbe, da A. d.o.o. ni upravičena do podelitve 12 točk za pokritje območja v obsegu kandidature za območje občine Radeče, glede na to, da iz upravnih listin (prijava na obrazcu 6) izhaja, da je A. d.o.o. uveljavljala Upravno enoto Sevnica, občino Radeče in del občine Škocjan. Občina Sevnica je hkrati tudi upravna enota, zato je pri točkovanju upoštevano, da se ji dodeli 12 točk (prav tako tudi tožeči stranki za izpolnitev pogojev za UE Laško), ker je kandidirala in izpolnjevala pogoje za celo Upravno enoto Sevnica. Dodatnih točk za občino Radeče ji ni bilo dodeljenih, ker je v javnem razpisu v VII. poglavju določeno, da se točke iz posameznih alinej ne seštevajo, pri čemer se točke dodeljujejo, kot tudi navaja tožena stranka v odgovoru na tožbo, prijaviteljem in ne območjem.

Glede izgube dveh točk iz razloga, ker tožeča stranka toženi stranki ni ponudila tolikšnega popusta, kakršnega je toženi stranki ponudila konkurenčna veterinarska organizacija, sodišče pojasnjuje, da peti odstavek 3. člena Uredbe določa, da je eden od kriterijev tudi osnova za izračun cen za opravljanje veterinarskih dejavnosti iz javnega razpisa, kar pomeni, da je višina cene, ki jo je pripravljena ponuditi posamezna veterinarska organizacija eden od kriterijev, ki jih sme tožena stranka postaviti v skladu z določili Uredbe.

Neutemeljene so tožbene navedbe glede kršitev temeljnega načela materialne resnice, ki ga določa 8. člen Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), glede na to, da odločitve ni mogoče učinkovito preizkusiti, ker odločba temelji zgolj na opisu, koliko točk je kdo prejel, brez obrazložitve na podlagi česa in s kakšnimi razlogi. Ne glede na dejstvo, da gre v primerih javnih razpisov za poseben postopek in za posebno ocenjevanje, je mogoča presoja, da gre za strokovno ocenjevanje komisije (ta je morala voditi zapisnik, ki je spisovno izkazan) in da je kljub specifičnosti tega postopka, izpodbijana odločba obrazložena v tolikšnem obsegu, da jo je mogoče preizkusiti (214. člen ZUP). Brez pravne podlage so tako tudi tožbene navedbe, ki se nanašajo na sklicevanje ugotovitev Zagovornice načela enakosti iz Urada za enake možnosti Vlade Republike Slovenije v zvezi s Pobudo za presojo kriterijev javnega razpisa za dodelitev koncesije v okviru mreže javne veterinarske službe za zagotavljanje najmanjšega obsega zdravstvenega varstva živali na območju Republike Slovenije, ki se financirana iz proračunskih sredstev (mnenje št. 0921-15/2010-9 z dne 25. 5. 2010).

Tožbeni ugovori, ki se nanašajo na očitno diskriminacijo starejših veterinarjev z več delovnimi izkušnjami, nimajo pravne podlage in so neutemeljeni, glede na to, da VIII/6 točke javnega razpisa izrecno določa, da se pri vrednotenju tega merila upošteva skupno povprečje vseh zaposlenih veterinarjev, kar je, kot navaja sicer tožena stranka v odgovoru na tožbo, v skladu z naravo dela, to je fizičnim delom, ki ga lažje opravljajo mlajši veterinarji, v hkratni povezavi z delovnimi izkušnjami in strokovnostjo starejših veterinarjev.

Navedba tožeče stranke, da se neskladnost razpisa kaže med drugim tudi v točkovanju kadrovskih meril glede na število KMG-MID, ker se za potrebe razpisa uporablja drugačno štetje in se v kvoto šteje le tiste KMG-MID, na katerih je bil v obdobju od 1. 1. 2009 do 31. 12. 2009 zabeležen neki dogodek, medtem ko bi bilo za pravilno kvoto šteti vse registrirane KMG-MID, kot to izhaja iz registra, ki ga vodi ministrstvo je sicer utemeljena, vendar na odločitev takšna neskladnost ni vplivala. Ne glede na to, da je tožena stranka, kot pojasnjuje v odgovoru na tožbo povzela kot osnovo kmetijska gospodarstva, pri katerih je bil v preteklem letu 2009 zabeležen najmanj en dogodek, torej naj bi bili upoštevani aktivni KMG-MID, kar dejansko ni v skladu z drugim odstavkom 3. člena Uredbe, ki takšne omejitve ne določa, iz izvedenega točkovanja razpisnih kriterijev izhaja, da je tožeča stranka pridobila iz naslova kadrovskih zmogljivosti (od tega je odvisno število KMG-MID) že maksimalno 3 točke. Da bi bilo mogoče v tem delu drugačno točkovanje, pa v tožbenih navedbah tožeča stranka niti ne zatrjuje. Sicer pa je razlika med pridobljenimi točkami tožeče stranke in A. d.o.o. tako velika, da tudi morebiti drugačno točkovanje zaradi kadrovanja, glede na število kmetijskih gospodarstev, ne more spremeniti končne odločitve.

Sodišče je tožbo kot neutemeljeno zavrnilo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1, ker je odločitev tožene stranke pravilna in je izpodbijani upravni akt na zakonu utemeljen.

K točki II. izreka: Ker je bila tožba zavrnjena, sodišče ni ugodilo zahtevi za povrnitev stroškov postopka, ker po določbi četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, v tem primeru vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.