Jedro

Ob neuspešni prodaji nepremičnin in neobstoju prilivov na dolžnikov transakcijski račun, zaradi katerih je bila izvršba na navedena predmeta ustavljena, upnica ob tem, ko ne izkazuje spremenjenih okoliščin, ki bi napovedovale uspešnost izvršbe s tema predmetoma, hkrati pa je za poplačilo iste terjatve v teku izvršilni postopek z izvršbo na dolžnikovo plačo, nima pravnega interesa za vložitev novega predloga za izvršbo na ista predmeta izvršbe.

Izrek

I. Pritožbi se delno ugodi, sklep sodišča prve stopnje se glede dolžnice B. E. razveljavi in se zadeva v tem obsegu vrne v nov postopek.

II. V preostalem delu (glede dolžnika B. E.) se pritožba zavrne in se sklep sklep sodišča prve stopnje potrdi.

III. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sklepom citiranim v uvodu zavrglo predlog za izvršbo z dne 17. 2. 2020. 2. Zoper navedeni sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožuje upnica. Prereka zaključek sodišča prve stopnje, da je v predmetni zadevi podana litispendenca. Svoje stališče utemeljuje s sklicevanjem na druge stranke postopka in sredstva izvršbe. Pojasnjuje, da izvršilni postopek opr. št. In 58/1999 teče zoper B. E., predlog za izvršbo v predmetnem izvršilnem postopku pa se nanaša na slednjega in B. E.. V izvršilnem postopku opr. št. In 58/1999 je bila dovoljena izvršba na nepremičnine: k.o. P., parcela 2007/2 do ½ in k.o. P., parcela 1998/6 do celote, medtem ko sta v obravnavani zadevi predlagani izvršilni sredstvi obe citirani nepremičnini do celote. Glede pojasnila sodišča prve stopnje, da lahko upnica poplačilo terjatve v postopku opr. št. In 58/1999 zahteva še z drugimi izvršilnimi sredstvi, trdi, da ponovna dovolitev izvršbe na nepremičnine, na katere je bila ustavljena v skladu z drugim odstavkom 194. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), ni možna brez navedbe izrecnih razlogov za sklepanje, da bo izvršba sedaj uspešna.1 Zavzema se za ugoditev pritožbi in priglaša pritožbene stroške.

3. Pritožba je delno utemeljena.

4. Ker ZIZ litispendence posebej ne ureja, se v izvršilnem postopku zanjo smiselno uporablja določilo tretjega odstavka 189. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s 15. členom ZIZ, po katerem se, dokler pravda teče, med istimi strankami ne more začeti nova pravda o istem zahtevku.

5. Pravna teorija litispendenco veže na istovetnost strank in istovetnost tožbenega zahtevka, pri čemer se zavzema za uporabo čiste procesne teorije, po kateri identiteto tožbenega zahtevka opredeljuje le procesni predlog za sodno varstvo določene vsebine, ne pa tudi njegova dejanska podlaga, kar kot razlikovalno merilo upošteva ekvivalenčna teorija.2

6. Predlog za izvršbo kot vloga, s katero se začne izvršilni postopek (prvi odstavek 2. člena ZIZ), vsebuje ob navedbi strank postopka še navedbo izvršilnega naslova, dolžnikove obveznosti in sredstva ali predmete izvršbe ter druge podatke, ki so glede na predmet izvršbe potrebni, da se izvršba lahko opravi (prvi odstavek 40. člena ZIZ). Z izvršilnim predlogom se zahteva sodno varstvo izpolnitve dolžnikove obveznosti s prisilnimi sredstvi. Bistvena za opredelitev sodnega varstva v izvršilnem postopku je vsebina prisilnih sredstev (izvršilna sredstva in predmeti izvršbe). Za uveljavitev denarne terjatve, kot je obravnavana zadeva, lahko upnik izbira med prodajo premičnin ali nepremičnin, prenosom denarne terjatve, unovčenjem drugih premoženjskih pravic oziroma materialnih pravic in nematerializiranih vrednostnih papirjev, prodajo deleža družbenika in prenosom sredstev, ki so pri organizacijah, pooblaščenih za plačilni promet (30. člen ZIZ).

7. Upoštevaje pojasnjeno hkrati ne smeta teči izvršilna postopka, ki sta identična glede strank, dolžnikove obveznosti in predlaganega izvršilnega sredstva ali predmeta.3

8. Upnica je v predlogu za izvršbo z dne 17. 2. 2020 zoper dolžnico B. E. predlagala izvršbo z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pri nepremičnini z ID znakom k.o. P., parcela 2007/2, do 1/3 od celote. Zoper dolžnika B. E. je predlagala izvršbo z zaznambo sklepa o izvršbi v zemljiški knjigi pri nepremičninah z ID znakom: k.o. P., parcela 2007/2 do 2/3 od celote in k.o. P., parcela 1998/6 do celote; z rubežem denarnih sredstev pri organizacijah za plačilni promet; z rubežem plače in drugih stalnih denarnih prejemkov in z rubežem nematerializiranih vrednostnih papirjev.

K I. točki izreka:

9. Vpogled v podatke elektronskega vpisnika v izvršilnem postopku opr. št. In 58/1999 potrjuje pritožbeno navedbo, da dolžnica B. E. v citirani zadevi ne nastopa kot stranka oziroma hipotekarna dolžnica nepremičnine z ID znakom k.o. P., parcela 2007/2, do 1/3 od celote.

10. Izvršilni postopek se vodi zoper dolžnika B. E., pri čemer je ta potekal tudi z izvršbo na navedeno nepremičnino, a le v deležu v lasti dolžnika, in je bil zaradi neuspele prodaje v tem delu pravnomočno ustavljen.

11. Po pojasnjenem litispendenca kot negativna procesna predpostavka za vsebinsko odločanje o predlogu za izvršbo zoper dolžnico B. E. ni podana. Ker bi sodišče druge stopnje s spremembo izpodbijanega sklepa slednji odvzelo pravico do ugovora, je pritožbi delno ugodilo, izpodbijani sklep glede imenovane razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje, ki bo moralo v novem postopku predlog za izvršbo zoper dolžnico B. E. vsebinsko obravnavati (3. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

K II. točki izreka:

12. Odločitev sodišča prve stopnje glede zavrženja predloga za izvršbo zoper dolžnika B. E. je pravilna.

13. Med slednjim in upnico poteka izvršilni postopek opr. št. In 58/1999 za izterjavo identične obveznosti, v katerem je (še) dovoljena izvršba na dolžnikovo plačo. 14. Upnica je v predlogu za izvršbo med drugim predlagala dovolitev izvršbe z rubežem plače in drugih stalnih denarnih prejemkov dolžnika, s čimer obstoji identiteta strank, dolžnikove obveznosti in izvršilnega sredstva - rubeža plače. 15. Zaključek sodišča prve stopnje o obstoju litispendence pa je napačen glede predlagane izvršbe na nepremičnine in na denarna sredstva dolžnika na računu pri organizaciji za plačilni promet. V izvršilnem postopku opr. št. In 58/1999 je bila izvršba na nepremičnine, na katere je upnica predlagala izvršbo v obravnavanem predlogu za izvršbo, s sklepom z dne 14. 7. 2014 pravnomočno ustavljena, prav tako je bila s sklepom z dne 5. 5. 2015 pravnomočno ustavljena izvršba na denarna sredstva na računu pri organizaciji za plačilni promet, kar pomeni, da izvršba ni predlagana oziroma ne teče na isti predmet. 16. Napačni razlog pa ni vplival na pravilnost izpodbijane odločitve. V obravnavani situaciji (ustavljena izvršba na nepremičnine zaradi neuspešne prodaje; ustavljena izvršba na denarna sredstva na računu pri organizaciji za plačilni promet zaradi neprilivov in še aktivni izvršilni postopek na plačo dolžnika), je ključno vprašanje dopustnosti novega predloga za izvršbo na isti predmet, v katerem upnik ne izkazuje spremenjenih okoliščin in skladno s stališčem Vrhovnega sodišča,4 posledično tudi ne dopustnega predloga po tretjem odstavku 34. člena ZIZ.5

17. Dovoljenje za opravo izvršbe na določen predmet izvršbe je v njenih časovnih mejah pravnomočnosti ukinjeno. Načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka zahteva, da se ne vztraja pri opravljanju izvršbe s predmeti, na katere izvršba ni bila uspešna. Z opravo procesnih dejanj, predvidenih za izvršbo na nepremičnine in denarna sredstva na računu pri organizaciji za plačilni promet, so bile za upnico izčrpane vse možnosti, da se njena terjatev poplača s tema predmetoma. Ponovni predlog za izvršbo na isti predmet znotraj aktivnega postopka (tretji odstavek 34. člena ZIZ) ali izven njega (nov predlog za izvršbo) pomeni izigravanje zakonske določbe o ustavitvi izvršbe.6

18. Učinek pravnomočnosti sklepa o ustavitvi izvršbe na predmet izvršbe zaradi neuspešne prodaje oziroma pomanjkanja prilivov na transakcijski račun bi upnica lahko presegla zgolj z izkazom obstoja spremenjenih okoliščin (denimo spremenjene tržne razmere, novi prilivi na dolžnikov transakcijski račun), ki pa jih v predlogu za izvršbo ne navaja.

19. Ob neuspešni prodaji nepremičnin in neobstoju prilivov na dolžnikov transakcijski račun, zaradi katerih je bila izvršba na navedena predmeta ustavljena, upnica ob tem, ko ne izkazuje spremenjenih okoliščin, ki bi napovedovale uspešnost izvršbe s tema predmetoma, hkrati pa je za poplačilo iste terjatve v teku izvršilni postopek z izvršbo na dolžnikovo plačo, prav tako nima pravnega interesa za vložitev novega predloga za izvršbo na ista predmeta izvršbe.

20. Ob izkazanih spremenjenih okoliščinah bo upnica lahko vložila nov predlog za izvršbo z istima predmetoma izvršbe, oziroma bo to lahko storila znotraj izvršilnega postopka opr. št. In 58/1999, ki še ni končan. V citiranem postopku lahko v skladu z načelom ekonomičnosti in hitrosti postopka na podlagi določbe tretjega odstavka 34. člena ZIZ upnica predlaga tudi izvršbo z rubežem nematerializiranih vrednostnih papirjev oziroma z drugimi predmeti izvršbe, ki še niso bili dovoljeni.

21. Po pojasnjenem je sodišče druge stopnje pritožbo v tem delu zavrnilo in izpodbijani sklep, ko se ta nanaša na dolžnika B. E., potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

K III. točki izreka:

22. Odločitev o pritožbenih stroških je sodišče druge stopnje pridržalo za končno odločbo v skladu z določilom tretjega odstavka 165. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ.

1 Sklicuje se na judikata: VSM sklep I Ip 448/2011 in VSK sklep Cp 425/2007. 2 Glej: Galič A., Pravdni postopek, zakon s komentarjem, Uradni list in GV Založba, Ljubljana 2006, 2. knjiga, str. 221-223 in Wedam Lukić D. v: prav tam, str. 192-194. 3 Glej: VSM sklep I Ip 1084/16. 4 VSRS sklep II Ips 332/2011. 5 Glej: VSM sklep I Ip 521/2019. 6 Glej: VSM sklep I Ip 521/2019.