Jedro

V primeru pobotanja dveh judikatnih terjatev pobot učinkuje od tistega dne dalje, ko ga je dolžnik uveljavil.

Izrek

Pritožba se zavrne in sklep potrdi.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje ugovoru dolžnika po izteku roka z dne 21.1.2010, ugodilo in izvršbo, dovoljeno s sklepom o izvršbi opr. št. I 2004/11895 z dne 1.4.2005, ustavilo.

Zoper sklep je upnik vložil pravočasno pritožbo iz pritožbenih razlogov po 1. odst. 338. čl. Zakona o pravdnem postopku – ZPP v zvezi s 15. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ in predlagal, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v nov postopek. Navaja, da sodišče prve stopnje ni opredelilo v kakšni višini se terjatvi pobotata. Sodišče bi moralo najprej ugotoviti, v kakšni višini je obstajala terjatev upnika, v kakšni višini terjatev dolžnika ter v kakšni višini se obe terjatvi v izvršilnem postopku pobotata, oziroma v kakšni višini terjatev upnika do dolžnika v tem postopku preneha na podlagi dejstva, ki je nastopilo po ugovornem roku. Prav tako sodišče ni ugotovilo, od kdaj naj bi pobot sploh učinkoval. Zato je napačno uporabilo določbi 311. in 312. čl. Obligacijskega zakonika – OZ. Nepravilno pa je sodišče uporabilo tudi določbo 56. čl. ZIZ. Dolžnik je vložil ugovor po izteku roka, skliceval pa se je na sodbi iz leta 2006 in 2007. Prvi ugovor je dolžnik podal že dne 11.5.2005, v letih 2006 oziroma 2007, ko so nastopila nova dejstva na katera se dolžnik sklicuje v ugovoru po izteku roka, o dolžnikovem ugovoru sodišče prve stopnje še ni odločilo. Zato bi moral dolžnik takoj po prejemu sodbe višjega sodišča z dne 18.4.2007, vložiti ugovor v smislu 56. čl. ZIZ. Sodišče bi moralo ugovor po izteku roka zato v skladu z 2. odst. 56. čl. ZIZ zavreči. Pritožba ni utemeljena.

Dolžnik je dejstvo prenehanja terjatve zaradi pobota, uveljavljal s pobotno izjavo v ugovoru po izteku roka zoper sklep o izvršbi. Ta ugovor je vložil dne 21.1.2010, ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi 53. čl. ZIZ, pa je dolžnik vložil že dne 11.5.2005, ko torej še ni razpolagal s sodbama Okrajnega sodišča v Ljubljani iz leta 2006 ter Višjega sodišča v Ljubljani iz leta 2007. Zato dejstev, ki izhajajo iz teh odločb, v ugovoru z dne 11.5.2005, še ni mogel uveljavljati. Pri tem je seveda vseeno, kdaj je o tem ugovoru sodišče prve stopnje odločilo. Uporaba določbe 2. odst. 56. čl. ZIZ zato ne pride v poštev.

V tej izvršilni zadevi je sodišče dovolilo izvršbo na podlagi pravnomočnega izvršilnega naslova. Med postopkom je dolžnik vložil ugovor po izteku roka, v katerem je uveljavljal v pobot nasproti upnikovi terjatvi svojo terjatev do upnika na podlagi sodbe Okrajnega sodišča v Ljubljani II P 200/97 z dne 10.4.2006 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cp 4646/2006 z dne 18.4.2007. Po preračunu, je sodišče prve stopnje zaključilo, da je upnikova terjatev zaradi pobota ugasnila (8. točka 1. odst. 55. čl. ZIZ). Ne držijo trditve, da sodišče ni ugotavljalo višine terjatev. Izračun višine obeh obveznosti je razviden iz prilog k sklepu (C2 do C5), kot je sodišče v izpodbijanem sklepu tudi pojasnilo. Res sodišče prve stopnje ni izrecno navedlo, od kdaj pobot učinkuje, iz prilog pa bi bilo razvidno, da je obračun napravilo na dan izdaje sklepa 19.2.2010. V primeru pobotanja dveh judikatnih terjatev pobot učinkuje od tistega dne dalje, ko ga je dolžnik uveljavil, torej od vložitve ugovora po izteku roka dne 21.1.2010. V konkretnem primeru razlika v datumih na utemeljenost pobotnega ugovora ne vpliva. Obveznost dolžnika do upnika znaša 176,41 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 24.3.1991 do 1.1.2002 ter 103,57 EUR iz naslova izvršilnih stroškov z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.4.2005 dalje. Obveznost upnika do dolžnika, pa znaša 689,26 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 1.8.1991 do 1.1.2002 in 2.378,49 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 27.5.2006 dalje ter 126,43 EUR iz naslova plačila stroškov na podlagi sklepa I 2004/11895 z dne 22.12.2009 v višini 126,43 EUR z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 14.1.2010 dalje. Evidentno je, da je terjatev, ki jo upnik izterjuje od dolžnika, bistveno nižja od terjatve, ki jo v pobot uveljavlja dolžnik in je nedvomno zaradi izpolnjenih pogojev za pobot upnikova terjatev ugasnila, s čimer je podan ugovorni razlog iz 8. točke 55. čl. ZIZ. Pravilno in zakonito je zato sodišče prve stopnje ugovoru dolžnika po izteku roka ugodilo in izvršbo v tej zadevi ustavilo.

Glede na povedano je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in sklep potrdilo (2. točka 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).