Jedro

Nepravilno ugotovljena dejanska (nova) izmera parcele, za katero je bil tožniku odmerjen komunalni prispevek, predstavlja nepravilno ugotovljeno dejansko stanje, zaradi katerega upravni organ pri odločanju o pritožbi odločbe v pritožnikovo škodo ne more odpraviti.

Izrek

Tožbi se ugodi, odločba Občinske uprave Občine Destrnik št. 351-37/2011-7 z dne 21. 9. 2011 in odločba Župana Občine Destrnik, št. 351-37/2011-10 z dne 10. 10. 2011, se odpravita in se zadeva vrne Občinski upravi Občine Destrnik v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 420,00 € v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je prvostopni organ odločil, da je dolžan tožnik kot zavezanec za priključitev objekta na kanalizacijsko omrežje na zemljišču s parc. št. 596/4 k.o. … plačati komunalni prispevek v znesku 3.280,41 €. S to odločbo se nadomesti odločba Občine Destrnik, št. 351-37/2011-2 z dne 11. 7. 2011. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da je bil tožniku s prejšnjo odločbo istega organa z dne 11. 7. 2011, po uradni dolžnosti, na podlagi razpoložljivih uradnih podatkov, odmerjen komunalni prispevek zaradi izboljšanja opremljenosti stavbnega zemljišča s komunalno opremo na zemljišču s parc. št. 584/3, *25 v k.o. …, v višini 2.861, 30 €. Objekt (stanovanjska stavba) se, glede na določbe Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Destrnik (Odlok o programu opremljanja, Uradni vestnik Občine Destrnik, št. 14/10, 7/11), nahaja v obračunskih območjih naslednjih vrst komunalne opreme, ki so predmet obračuna: cesta, kanalizacija, vodovod, prostori za ravnanje z odpadki, javne površine in parkirišča. Pri izračunu višine komunalnega prispevka so bili upoštevani stroški opremljanja za mersko enoto m2 neto tlorisne površine objekta za določeno komunalno opremo na posameznem obračunskem območju, po tam navedeni preglednici. Izjema, po kateri se komunalni prispevek zmanjša za znesek infrastrukture, ki je na območju ni, je bila upoštevana za individualno infrastrukturo, ki se nanaša na vodovod in kanalizacijo, ne pa za javno infrastrukturo, ki se nanaša na ceste, površine za ravnanje z odpadki in javne površine. Upoštevan faktor dejavnosti je znašal 0,7. Za izračun površine parcele je bila upoštevana površina stavbnega zemljišča objekta pomnožena s faktorjem 1,5. Komunalni prispevek je glede na podatke o velikosti parcele, neto tlorisni površini objekta in navedene kriterije izračuna, znašal 2.861, 30 €. Iz pritožbe zoper navedeno odločbo z dne 11. 7. 2011 in njenih prilog pa je prvostopni organ ugotovil, da je bila nepravilno, v premajhni izmeri, upoštevana površina gradbene parcele. Pravilna površina gradbene parcele (z novo parc. št. 596/4 k.o. …) je namreč razvidna iz pritožbi priloženega Potrdila o postopku izmere z dne 25. 7. 2011 in znaša 909 m2, upoštevana pa je bila v izmeri 230,09 m2. Ker je upravni organ, na osnovi navedenega potrdila ugotovil, da se podatek iz uradne evidence razlikuje od podatka, ki ga je v pritožbi predložil zavezanec sam, je pritožba utemeljena, komunalni prispevek je bilo treba odmeriti drugače, v skladu z ugotovljenim dejanskim stanjem. Zato je treba, na podlagi 242. in 243. člena ZUP, odločbo z dne 11. 7. 2011 (zoper katero se je tožnik takrat pritožil) nadomestiti z novo (sedaj izpodbijano) odločbo, v kateri so bili upoštevani novi osnovni podatki o neto tlorisni površini objekta (223,50 m2) in o površini gradbene parcele (909 m2). Tako znaša izračunani komunalni prispevek 3.280,41 €.

Drugostopni organ v svoji odločbi, s katero je tožnikovo pritožbo zavrnil kot neutemeljeno navaja, da so bili v zadevi uporabljeni pravilni podatki za izračun komunalnega prispevka in da je tudi izračun sam pravilen. Podatke je upravnemu organu posredoval zavezanec sam v pritožbi zoper prejšnjo odločbo z dne 11. 7. 2011. Prvostopni organ je ravnal pravilno, ko je komunalni prispevek odmeril na podlagi tako pridobljenih pravilnih podatkov. Odločba je bila izdana v skladu z drugo alineo 4. člena Odloka o programu opremljanja, po katerem je zavezanec za plačilo komunalnega prispevka tisti, ki se bo priključil oz. mu bo omogočena uporaba predvidene nove komunalne opreme, katere gradnja je v predvidena v tekočem ali v naslednjem letu.

Tožnik v tožbi navaja, da kanalizacijsko omrežje s čistilno napravo, ki je bilo upoštevano pri odmeri komunalnega prispevka, še ni zgrajeno, nanj se še nihče ne more priključiti, za izgradnjo čistilne naprave občina še nima niti gradbenega dovoljenja. Poleg tega se na kanalizacijski sistem ne bo mogel priključiti niti takrat, ko bo čistilna naprava dejansko zgrajena, saj kanalizacijsko omrežje ni zgrajeno do njegove parcele št. 596/4 k.o. …, ampak se konča 80 m pred navedeno parcelo, kjer je zgrajen odtočni jašek. Ugovarja tudi sami višini odmerjenega komunalnega prispevka v sedaj izpodbijani odločbi, saj se je neupravičeno upoštevala velikost celotne parcele, na kateri stavbe stoji, medtem ko se je pri prvotni odločbi z dne 1.1 7. 2011 upoštevala zanj ugodnejša površina stavbišča objekta pomnožena s faktorjem 1,5. Pri izračunu bi se morala upoštevati le površina zemljišča pod samo stavbo, ki znaša le 131 m2. Ob pravilen izračunu bi moral tako komunalni prispevek znašati 2.017,33 €. Predlaga, da sodišče dopusti in izvede predlagane dokaze, tožbi ugodi in s sodbo odpravi izpodbijano odločbo, po potrebi vrne zadevo v nov postopek, toženi stranki pa naloži povrnitev stroškov postopka.

V odgovoru na tožbo tožena stranka navaja, da je po drugi alinei 4. člena Odloka o programu opremljanja zavezanec za plačilo komunalnega prispevka tisti, ki se bo priključil oz. mu bo omogočena uporaba predvidene nove komunalne opreme, katere gradnja je predvidena v tekočem ali v naslednjem letu. Tožnik je v postopku sam predložil podatke o novi izmeri parcele, predložil je tudi kopijo gradbenega dovoljenja ter del projektne dokumentacije. Izpodbijana odločba je bila tožniku izdana na podlagi navedenih podatkov, kjer je upoštevana nova odmera parcele št. 596/4 k.o. …, zato mu je odmerjen nov (višji) komunalni prispevek. Komunalni priključki so do tožnikovega objekta že zgrajeni in bo nanje možna priključitev takoj, ko bo zgrajena čistilna naprava. Navedeno je razvidno iz priložene gradbene situacije projekta izvedenih del. Priključni jašek za tožnikov objekt je na parceli št. 599/2 k.o. … Občina Destrnik je v proračunu za leto 2011 predvidela sredstva za izgradnjo čistilne naprave v višini 252.000,00 €. V načrtu razvojnih programov 2011-2014 postavka čistilna naprava Janežovci je razvidno, da je Občina Destrnik za investicijo v čistilno napravo Janežovci v letu 2011 predvidela lastna proračunska sredstva v višini 252.000,00 € z začetkom financiranja 1. 1. 2011 in koncem financiranja 31. 12. 2012. Predlaga, da sodišče tožbo zavrne.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je tožba utemeljena iz razloga, ker je upravni organ v ponovljenem postopku, ki se je izvajal na tožnikovo pritožbo, odločil v tožnikovo škodo, pri čemer za takšno odločitev niso bili izpolnjeni pogoji po drugem odstavku 253. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP).

V 253. členu ZUP je določeno, da sme drugostopni organ ob reševanju pritožbe v mejah zahtevka, s svojo odločbo odpraviti odločbo in rešiti zadevo v korist pritožnika v obsegu, ki presega meje preizkusa iz 247. člena tega zakona, če se s tem ne posega v pravico koga drugega (prvi odstavek). V drugem odstavku pa je določeno, da lahko organ druge stopnje, z enakim namenom, spremeni odločbo v škodo pritožnika v obsegu, ki presega meje preizkusa iz 247. člena ZUP, vendar samo iz razlogov, ki so določeni v 274., 278. in 279. členu tega zakona (če so torej podani razlogi za odpravo in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici – 274. člen, če so podani razlogi za izredno razveljavitev odločbe zaradi nujnih ukrepov v javnem interesu – 278. člen in zaradi ničnosti odločbe 279. člen). Ta pravna pravila po presoji sodišča veljajo tudi v primeru iz 1. odstavka 242. člena ZUP, ko prvostopni organ ob spoznanju, da je pritožba utemeljena, sam reši zadevo drugače in že izdano odločbo nadomesti z novo.

Glede na to, da razlogi za izredno razveljavitev odločbe zaradi nujnih ukrepov v javnem interesu v smislu 278. člena ZUP in ničnost odločbe v smislu 279. člena ZUP očitno niso podani (tega niti nihče ne trdi), bi lahko bila odločba spremenjena v pritožnikovo škodo samo v primeru po 274. členu ZUP, ki ureja odpravo in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici. Ker v zadevi očitno tudi ne gre za nobeno od okoliščin iz prvega odstavka 274. člena ZUP (po katerih lahko pristojni organ odločbo odpravi po nadzorstveni pravici), bi lahko prišla v poštev le še razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici po drugem odstavku 274. člena ZUP, kjer je določeno, da lahko pristojni organ razveljavi izdano odločbo po nadzorstveni pravici, če je bil z njo očitno prekršen materialni predpis. Vendar pa v obravnavanem primeru tudi ta okoliščina (očitna prekršitev materialnega predpisa) ni izkazana, saj je prvostopni organ prvotno (za tožnika ugodnejšo) odločbo odpravil zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja. Iz podatkov, ki jih je v pritožbi predložil tožnik sam, je namreč ugotovil, da ni bila pravilno upoštevana dejanska (nova) izmera parcele. Nepravilno ugotovljeno dejansko stanje pa, glede na citirane določbe 274. člena ZUP, ne predstavlja pravne podlage za odpravo ali razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici.

Upoštevaje navedeno, torej v obravnavani zadevi ni bilo pravne podlage za spremembo odločbe v pritožnikovo škodo, zato bi moral upravni organ kljub ugotovitvi, da je bilo dejansko stanje nepravilno ugotovljeno, odločbo v tožnikovo korist pustiti v veljavi oz. je ne bi smel spremeniti v njegovo škodo, saj zato ni obstajali nobeden od razlogov po 253. členu ZUP. Sodišče je ta razlog za ugotovitev nezakonitosti in zato odpravo izpodbijane odločbe ugotovilo in presojalo na podlagi 40. člena ZUS-1 (po katerem sodišče presoja upravni akt v mejah tožbenega predloga, ni pa vezano na tožbene razloge).

Ostali tožnikovi tožbeni ugovori so sicer po presoji sodišča neutemeljeni. Ugovor, da kanalizacijsko omrežje s čistilno napravo še ni dograjeno je neutemeljen glede na določbe 72. člena Zakona o prostorskem načrtovanju (ZPNačrt), kjer je določeno, da se stavbno zemljišče šteje za opremljeno med drugim tudi v primeru, če je v prostorskem aktu občine predvidena komunalna oprema ter objekti in omrežja druge gospodarske javne infrastrukture vključene v občinski načrt razvojnih programov v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto. V obravnavanem primeru je iz spisne dokumentacije razvidno, da je postavka čistilna naprava Janežovci vključena v načrt razvojnih programov Občine Desternik za obdobje 2011 do 2014 in da je Občina Desternik predvidela za izgradnjo te naprave v letu 2011 lastna proračunska sredstva v višini 252.000,00 € z začetkom financiranja 1. 1. 2011 in koncem financiranja 31. 12. 2012. To pomeni, da je citirani zakonski pogoj, da se predmetno stavbno zemljišče lahko šteje opremljeno s čistilno napravo, izpolnjen.

Neutemeljen je tudi tožbeni ugovor, da se tožnik niti kasneje ne bo mogel priključiti na kanalizacijski sistem, saj je tožena stranka v odgovoru na tožbo izrecno povedala, da so komunalni priključki do tožnikovega objekta že izvedeni in bo nanje možna priključitev takoj po izgradnji čistilne naprave, torej v letu 2011 oz. najkasneje v letu 2012. Prav tako je vsebinsko neutemeljen tožbeni ugovor, da se je neupravičeno upoštevala celotna velikost gradbene parcele, na kateri stoji stavba. Glede na določbe ZPNačrt in Odloka o programu opremljanja je v načelu pravilno stališče, da je treba pri izračunu komunalnega prispevka upoštevati celotno stavbno parcelo, saj za kaj drugega v obravnavanem primeru ni pravne podlage. Vendar pa je ta ugovor utemeljen v smislu že navedene določbe 253. člena ZUP, po kateri upravni organ ob obravnavi pritožbe zoper prvostopno odločbo ne sme odločati v pritožnikovo škodo.

Glede na navedeno je sodišče presodilo, da je tožba utemeljena, ker v postopku za izdajo upravnega akta niso bila upoštevana pravila postopka, zato ji je ugodilo na podlagi 3. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS-1). V ponovnem postopku bo moral upravni organ ponovno odločiti o tožnikovi pritožbi, pri čemer ne bo smel odločiti v pritožnikovo škodo.

Odločitev o stroških postopka temelji na določbi tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 v povezavi z določbo drugega odstavka 3. člena Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu. Ker je tožnika, ki je v tem upravnem sporu uspel, zastopal odvetnik (ki je davčni zavezanec za DDV), mu v skladu z navedenimi predpisi pripada povrnitev stroškov, ki skupaj z DDV znašajo 420,00 €, in jih je naložilo v plačilo toženi stranki.